"Število brodolomov in pomorskih nesreč se zmanjšuje, vendar pa je tudi ena sama  preveč, zlasti kadar so pomorščaki ranjeni, umrejo, so pogrešani na morju ali so po krivici kriminalizirani in pridržani za nedoločen čas." "Število brodolomov in pomorskih nesreč se zmanjšuje, vendar pa je tudi ena sama preveč, zlasti kadar so pomorščaki ranjeni, umrejo, so pogrešani na morju ali so po krivici kriminalizirani in pridržani za nedoločen čas." 

Nedelja morja 2021. Spoštovanje dostojanstva in pravic pomorščakov

11. julija je potekala nedelja morja. Ob tej priložnosti je Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju objavil sporočilo, v katerem poziva, da ne bi gledali le na dobiček, ampak pomagali tistim, ki živijo daleč od svojih dragih ter zagotovili polno spoštovanje njihovih pravic. Med nevarnostmi, ki so izpostavljene v sporočilu, so predvsem covid-19, piratstvo ter brodolomi.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Zahvala zaposlenim v pomorstvu v času pandemije

Prefekt in tajnik Dikasterija, kardinal Peter Turkson in msgr. Bruno Marie Duffé, najprej spomnita, da se nedelja morja že drugič obhaja v kontekstu pandemije covida-19. »Svet se je ustavil, vendar pa ladje nikoli niso prenehale prevažati iz enega v drugo pristanišče medicinske opreme in zdravil, ki so bistvena za podporo v boju proti širjenju virusa. To poudarja, da pomorska industrija predstavlja enega izmed ključnih delov svetovnega gospodarstva. Približno 90% svetovne trgovine poteka zahvaljujoč ladjam, oziroma, natančneje 1,7 milijona pomorščakom, ki delajo v tem sektorju.«.
»Zaposlenim v pomorstvu se zahvaljujemo za njihovo delo. Naša hvaležnost se spreminja v molitev, da bi jim Gospod podelil moč v trenutkih šibkosti, enotnost v različnosti, varno in mirno plovbo ter, po izteku pogodbe veselje ob ponovnem srečanju s svojimi dragimi.«

Poziv k enotnemu delovanju, zaščiti pravic pomorščakov

V nadaljevanju prefekt in tajnik Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju spomnita na pogoste pozive mednarodnih organizacij, sindikatov, ladjarjev in verskih skupin, da bi bili pomorščaki priznani kot »ključni delavci«. Na ta način bi lahko pospešili menjave posadke in jim dali prednost pri cepljenju. »Vendar pa so le redke države omogočile te spremembe ali uvedle jasno politiko cepljenja. To je razkrilo globoko protislovje pomorske industrije. Po eni strani je le-ta močno globalizirana, po drugi strani pa so pravice in zaščita pomorščakov razdrobljene med različnimi akterji, ki pogosto ne upoštevajo nobene uredbe ali višjih oblasti.«
»Izhajajoč iz te pandemije želimo pomorsko industrijo pozvati, naj se nauči delovati enotno, tako da olajša menjave posadk, cepljenje in okrepi izvajanje mednarodnih standardov za varovanje in zaščito človekovih in delovnih pravic pomorščakov.«

Septembra 2020 okoli 400.000 pomorščakov obtičalo na morju

Ocenjeno je bilo, da je septembra leta 2020 okoli 400.000 pomorščakov, ki bi se morali vrniti v domovino, dejansko obtičalo na morju zaradi covida-19. Nekateri izmed njih se niso mogli vrniti domov kar 18 mesecev. Covid-19 je poslabšal delovne in življenjske razmere na stotine tisočev pomorščakov, ki so obtičali na krovu in so bili primorani delati veliko dlje kot običajno. To ni vplivalo samo nanje, ampak tudi na vsakdanje življenje njihovih družin. Problemi izolacije, osamljenosti, ločenosti in zaskrbljenosti za njihove družine ter drage, ki so oddaljeni na tisoče kilometrov, skupaj z negotovostjo glede lastne prihodnosti, so povečali fizični in psihološki stres na ladjah, včasih s tragičnimi posledicami.
»Pozivamo ladjarje, družbe za upravljanje, agente in delodajalce, naj člane posadke obravnavajo več kot zgolj "delovno silo" in naj se spominjajo, da so ljudje. Pozivamo k razvoju delovnih praks, ki temeljijo na človeškem dostojanstvu in ne na dobičku, ter k zagotovitvi vsega, kar je potrebno za izboljšanje duševnega, fizičnega in duhovnega počutja pomorščakov.«

Iskanje rešitev za piratstvo. Letos že 38 prijav

V nadaljevanju sporočila ob obhajanju nedelje morja beremo, da je bilo od januarja 2021 prijavljenih 38 piratskih dejanj. »35 ladij je bilo napadenih, dva poskusa napada sta bila neuspešna, na dve ladji so streljali, ena pa je bila ugrabljena. Čeprav se je število prijavljenih dejanj morda zmanjšalo, je nasilje nad posadko v porastu. To so skrb zbujajoči opomini glede krhkosti pomorske industrije, ki je že sicer preizkušena zaradi pandemije. Pomorščaki imajo pravico opravljati svoje delo, ne da bi bili v nevarnosti, da bi bili ugrabljeni, ranjeni ali celo umorjeni. Piratstvo, poleg tega, da pretresa svetovno gospodarstvo, s stalno grožnjo tveganja in nevarnosti postavlja te delavce in njihove družine v precej stresno situacijo.«
»Vse vlade in mednarodne organizacije pozivamo, naj poiščejo trajne rešitve za piratstvo, zavedajoč se, da se je potrebno soočiti s temeljnim problemom neenakosti pri razdelitvi dobrin med državami in izkoriščanju naravnih virov. Poleg tega bi morali lastniki ladij sprejeti vse potrebne preventivne ukrepe, da bi zagotovili varnost ne le ladij in njihovega tovora, ampak predvsem pomorščakov.«

Porast zapuščenih ladij, skupaj s posadko

Naslednji zaskrbljujoč podatek, ki je omenjen v sporočilu za nedeljo morja, pa se nanaša na zapuščene ladje. Mednarodna zveza transportnih delavcev je poročala o podvojenem številu zapuščenih ladij, in sicer s 40 v letu 2019 na 85 v letu 2020. Opuščanje ladij se zgodi iz več različnih razlogov. Najpogostejši je namerna odločitev lastnika, da se znebi ladje, za katero meni, da ne prinaša več dobička, vključno s posadko. Zapuščena posadka, ki obtiči v tuji državi, ni plačana in nima možnosti za takojšnje prihodke in hrano; znajde se v nečloveških razmerah, njihove družine pa se morajo soočati s takojšnjimi in uničujočimi finančnimi posledicami.
»Z namenom, da bi preprečili tragične posledice puščanja ladij na morju, pozivamo k celovitemu udejanjanju novih obveznosti po Konvenciji o pomorskem delu (MLC 2006), ki je bila sprejeta leta 2014 in je začela veljati leta 2017. Lastniki ladij morajo imeti obvezno zavarovanje, ki vključuje tudi stroške v primeru puščenih ladij na morju, plačilo stroškov, vključno s hrano, pitno vodo, zdravstveno oskrbo in stroški repatriacije.«

Brodolomi in nesreče

Število brodolomov in pomorskih nesreč se zmanjšuje, vendar pa je tudi ena sama preveč, zlasti kadar so pomorščaki ranjeni, umrejo, so pogrešani na morju ali so po krivici kriminalizirani in pridržani za nedoločen čas. Te nesreče včasih povzročajo naravne sile, vendar pa obstaja preveč primerov malomarnosti tistih, ki dajejo prednost dobičku namesto varnosti. Vsaka tragedija v družinah ustvarja obup, otroci ostanejo brez staršev in nima kraja, kamor bi lahko položili cvetje in molili.
»S svojo molitvijo se obračamo na Marijo Morsko Zvezdo, naj spremlja v varen nebeški pristan tiste, ki niso več z nami, ter potolaži žalostne sorodnike in prijatelje.«

Kaplani in prostovoljci na voljo tudi med pandemijo

»Ves čas pandemije so bili kaplani in prostovoljci Stella Maris vedno na voljo pomorščakom in ribičem. Prisotni so v njihovem življenju, svojo službo nenehno prilagajajo spreminjajočim se okoliščinam in odgovarjajo na duhovne in materialne potrebe teh delavcev.
»Molimo, da bi bili vsi kaplani in prostovoljci Stella Maris še naprej "… apostoli, zvesti poslanstvu oznanjevanja evangelija; izkazujte skrbno obličje Cerkve, ki sprejema in je blizu tudi temu delu Božjega ljudstva; brez oklevanja odgovarjajte pomorščakom, ki vas čakajo na krovu, da bi pomirili globoka hrepenenja duše in jim dali čutiti, da so dejavni del občestva. Vsakemu izmed vas želim, da bi vsak dan znova odkrili lepoto vere in jo vedno izpričevali z doslednim življenjem.« (Benedikt XVI., XXIII. Svetovni kongres Apostolata morja, 23. november 2012)

Mariji, Morski Zvezdi, izročamo blaginjo pomorščakov, prizadevanje in predanost kaplanov in prostovoljcev ter jo prosimo, naj nas vse še naprej varuje pred vsako nevarnostjo, zlasti pred covidom-19 .

Prisluhni prispevku
Ponedeljek, 12. julij 2021, 13:35