Večerni pogled na kupolo sv. Petra Večerni pogled na kupolo sv. Petra 

Domnevne zlorabe v Predsemenišču sv. Pija X. Razsodba 6. oktobra 2021

V petek, 16. julija, je v Vatikanu potekala zadnja sodna obravnava s končnima govoroma odvetnic don Gabrieleja Martinellija in Ustanove Don Folci.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Po skoraj enem letu se bo čez slabe tri mesece končal sodni proces proti 29-letnemu duhovniku Gabrieleju Martinelliju in 71-letnemu nekdanjemu rektorju Enricu Radiceju zaradi domnevnih zlorab v Predsemenišču sv. Pija X. Predsednik vatikanskega sodišča, Giuseppe Pignatone, je ob koncu trinajste obravnave povedal, da bo razsodba znana 6. oktobra 2021. Dejal je, da je bil vsak dosedanji prispevek dragocen, tako da se sodišče zdaj lahko odloči. Zadnje zasedanje je bilo v celoti namenjeno končnima govoroma Martinellijeve odvetnice Rite Claudie Baffioni in Emanuele Bellardini, odvetnice Ustanove Don Folci iz škofije Como, kateri je zaupano vodstvo predsemenišča.

Brez verodostojnih dokazov

Odvetnici sta točko za točko zavrnili obtožbe proti Martinelliju in Radiceju, za katera je dan prej promotor pravičnosti Roberto Zannotti zahteval šest oziroma štiri leta zapora. Do sedaj po mnenju obeh odvetnic ni bilo nobenega verodostojnega dokaza in besede prič jasno kažejo, da domneve o kaznivem dejanju niso utemeljene.

Baffioni: Ta proces se ne bi smel začeti

Po mnenju Baffionijeve se ta sodni proces sploh ne bi smel začeti, ker naj bi v osnovi obstajala postopkovna napaka: to je dejstvo, da postopek temelji na papeževem reskriptu z dne 29. julija 2019, ki je »odpravil razlog za neprocesualnost«. Gre za reskript, ki po besedah odvetnice omogoča sodbo v primeru kaznivega dejanja zlorabe polnoletnih v škodo mladoletnikov: »Vendar pa tu ni bilo dokazov o nasilnih in libidinalnih dejanjih v letih, v katerih je bil tožnik L.G. mladoleten.« Po odvetničinem mnenju naj tako ne bi bilo več poglavitnega razloga za sklicevanje na papežev reskript: zaščita mladoletnika. In tudi če bi želeli upoštevati samo obdobje, ko je bil L.G., polnoleten, se je v tem primeru enoletni rok za vložitev tožbe iztekel. Baffionijeva je zato zaradi neprocesualnosti za Martinellija zahtevala oprostilno sodbo v celoti ter popolno zavrnitev vseh odškodninskih zahtev tožnika.

Bellardini: Kaznivega dejanja ni bilo

Odvetnica Emanuela Bellardini je vložila zahtevo za oprostilno sodbo v celoti za oba obtoženca in prav tako popolnoma zavrnila vse odškodninske zahtevke tožnika ter ponovno poudarila, da »kaznivega dejanja ni bilo«. V svojem sklepnem govoru se je zaustavila ob starostni razliki med Martinellijem in L.G.: »Sedem mesecev in 9 dni ... Nismo pred zlorabo – če je do zlorabe prišlo – med odraslo osebo, duhovnikom, semeniščnikom in mladoletnikom.«

Nejasne točke

Po besedah odvetnice naj bi bile vprašljive tudi tožnikove izjave glede prostora in časa zlorab: kot je dejal, naj bi se dogajale v skupni sobi okoli 23.30, devet mesecev dvakrat ali trikrat tedensko in naj bi trajale šest let. Poudarila je, da je nekoliko nenavadno, da bi mladenič ves ta čas trpel takšno nasilje ne da bi vpil, udarjal ali poskušal delati hrup. Po besedah Bellardinijeve je prav tako nenavadno, da so se nekatera dejanja – po izjavah domnevne žrtve – zgodila v prazni sobi, v tako imenovani »lekarni«, za katero se je izkazalo, da je bila od leta 2008 do 2011 zasedena. Odvetnica je poleg tega poudarila, da je težko »verjeti, da bi se nekdo odpovedal svoji fizični integriteti zato, da bi ministriral pri maši, tudi če pri papeževi, ali iz strahu, da bi ga poslali domov. Poleg tega govorimo o času po letu 2000, o fantih, ki so uporabljali mobilne telefone – je poudarila – pošiljali so videoposnetke, niso bili tako krhki in nesposobni, da bi zato, da bi ministrirali pri maši, dopustili, da bi jih šest let trikrat tedensko zlorabljali. Objektivno je to težko verjeti.«

Kamil, »deus ex machina«

Bellardinijeva je nato spregovorila o Kamilu Jarzembowskemu, nekdanjem poljskem gojencu, ki je doslej edini očividec domnevnih zlorab. Gre za protagonista televizijskih prispevkov glede primera predsemenišča, ki je 8. aprila 2021 Ustanovi Don Folci predložil zahtevo za odškodnino »za vse, kar je trpel v predsemenišču.« Po besedah odvetnice je on »deus ex machina« te celotne zadeve, saj v petih letih nihče ne trdi, da bi videl in slišal o zlorabah, ampak pravijo, da so izvedeli novice le od Jarzembowskega.
Prav Kamilova izjava je razlog, da je ena glavnih obtožb proti Martinelliju, to je prisila v meseno dejanje, odpadla. Glede na pripovedovanja naj bi don Gabriele napovedal prihod v sobo tožnika z sms sporočilom in ob neki priložnosti ga je sam Kamil vprašal, kaj počne v sobi, ter ga s tem prestrašil do te mere, da je odšel. Po mnenju odvetnice je to dokaz, da ni bilo nasilja in prisile.

Lažna pripoved za knjige in televizijo

Baffionijeva pa je v svojem govoru izhajala iz »lažnega pripovedovanja« glede primera Predsemenišča sv. Pija X. na podlagi televizijskih poročil in knjig (ki so »šle v promet« samo zato, ker so povezane z Vatikanom), v katerih so bili obtoženi odrasli, duhovniki, semeniščniki, otroci in se je govorilo o dejanskih in ne domnevnih zlorabah. Ko je resnica postopoma začela prihajati na dan, je bil omajan glavni dokaz: ni šlo več za odraslega in otroka in ne za duhovnika in semeniščnika. Po odvetničinih besedah »je bilo vse majavo že od začetka«. Pod vprašaj je postavila tudi drugo »izkrivljeno podobo«, saj je tožnik L.G. opisan kot »razrvan«, medtem ko je Martinelli tisti, ki je resnično trpel zaradi te celotne zgodbe. »L.G. dela v letalski družbi, živi v Dubaju, fotografije na družbenih omrežjih kažejo, da je nasmejan in pozoren na svojo postavo«. Martinelli pa je »doživel močne posledice. Ni pošast; če je kdo, ki je slabo, je to on.«

Nasprotujoče si obtožbe

Baffionijeva je tudi opozorila na dejstvo, da je bila prva klinična ocena L.G. opravljena 20. novembra 2017, natanko tri dni po objavi televizijskega prispevka (17. novembra 2017) o primeru predsemenišča. Po odvetničinem mnenju si izjave L.G. in Kamila nasprotujejo: »Zdelo se je, da sta recitirala napisan scenarij, pri čemer sta uporabljala izraze, ki so značilni za psihoanalitično literaturo, istemu vzorcu sta sledila tudi med izpovedjo.«

Sobota, 17. julij 2021, 13:37