Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo 

Ruffini: Dober novinar mora ohraniti čisti pogled

Prefekt Dikasterija za komunikacijo je ob 55. svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja dejal, da dober novinar ohranja čisti pogled, nenehno hodi, se podaja na bivanjske periferije in išče resnico.

Andreja Červek – Vatikan

»Samo čisti pogled zna videti, prepoznati, razumeti, voditi k edinosti fragmentirano kompleksnost realnega in torej poznati,« je dejal Paolo Ruffini ob koncu Tedna komunikacije, ki ga je v soboto, 23. maja, na 55. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, organizirala založniška skupina San Paolo. Blagor čistim v srcu, za katerega se zdi, da je najbolj daleč od novinarskega sveta, je po Ruffinijevem prepričanju ravno tisti blagor, ki lahko pomaga zaposlenim na področju komunikacije, da postanejo bližnji in obnovijo bistvo stvari. Poudaril je, da mora »dober novinar ohraniti čistost pogleda«, a obenem zavrnil idejo »da delo komunikatorjev zahteva hladnost, ki ni združljiva z nežnim srcem, in da je novinarstvo bolj primerno za ljudi s trdim srcem«. Kot je ponavljal Ryszard Kaupscinski, je skrivnost velikega novinarja pravzaprav dobrota.

Iti na periferije

Izhajal je iz papeževe molitve na koncu letošnje poslanice z naslovom »Pridite in poglejte«, ki je »najpreprostejši način, da spoznamo resničnost in pustimo govoriti tistemu, ki je pred nami«, ter se ustavil ob nekaterih ključnih pojmih za svet komunikacije. Prvi je »iti ven«, tema, ki je papežu Frančišku blizu že od prve kateheze v njegovem pontifikatu. Pomeni »iti naproti drugim«, iti proti »bivanjskim periferijam« in »prvi stopiti k našim bratom in sestram, zlasti najbolj oddaljenim, pozabljenim, tistim, ki najbolj potrebujejo razumevanje, tolažbo, pomoč«.

Hoditi za resnico

Drugi pojem, o katerem je spregovoril Ruffini, je »hoja«. Hoja je pravzaprav »normalno stanje komunikatorja«, ki se ne bi smel nikoli ustaviti in »obrabiti podplatov svojih čevljev«. Ne le zato, ker je »iskanje resnice v vsakem primeru hoja«, temveč tudi zato, da »se pusti gledati resničnosti« in »preide od popolnoma zunanjega pogleda k pogledu, ki gleda od znotraj, kar omogoča odkriti in povedati drugačno zgodbo«. Iskanje »resnice«, kar je tretji pojem, je pravzaprav hoja. Resnica, ki pa ne sme biti »kratkovidna resnica, ki se ustavi ob videzu«, ki je omejena na kratko presojo, ampak resnica, v kateri »vse obstaja, ki vse pojasnjuje, križana in vstala resnica, ki vsak dan živi v drugem«. Resnica, ki je povedana s pravimi besedami, ne s konformističnimi in lenobnimi, ki se skozi čas potrošijo, je dejal Ruffini.

Vzeti si čas ni izguba časa

Za popolno razumevanje pa ni druge metode kot »iti pogledat«, »ne kot raztreseni popotniki« in ne s »predpostavko, da že vse vemo«, ampak s »ponižnostjo, da ne vemo«, predvsem pa si moramo vzeti ves potreben čas. »Komunikacija, za katero si prizadevamo, ne more biti otrok komunikacije 'ugrizni in beži'«. Kot je izpostavil prefekt, »vzeti si čas ni izguba časa«. Čas je potreben, da »razumemo, kako arogantna je pogosto misel, da lahko delček resnice, ki ga imamo, sam po sebi vključuje celotno resnico«. »Doba lažnih novic namreč ustvarja pošasti, ki se hranijo s to kratkovidnostjo.« En politik krade, torej so vsi politiki tatovi. Oseba, ki jo poznam, je imela težave s cepivom, zato so cepiva slaba.

Obrabiti čevlje, ne besed

Zadnji temeljni pojem za pravilno komunikacijo je »iskrenost«, beseda, »ki nas poziva, da se zazremo vase«, in nas »postavlja pred naše odgovornosti«. Razpotje je torej med »osredotočenostjo na same sebe kot novinarje in komunikatorje, ki pripovedujejo o svojih duhovih«, ter sposobnostjo »iti in videti, se dotakniti in povedati resnico o tem, kar vidimo«, tudi s tveganjem, da ne bomo razumeli, da bomo zavedeni in se bomo motili. V tem primeru se je treba popraviti in nadaljevati pot, ne da bi »prenehali hoditi v resničnosti«, saj lahko »obrabimo podplate čevljev, ne pa tudi besed«.

Ponedeljek, 17. maj 2021, 12:18