Pri papežu Ursula von der Leyen. Intervju s predsednico Evropske komisije
Mario Galgano – Vatican News
Intervju Maria Galgana s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pred avdienco pri papežu 22. maja 2021.
Hvala za ta intervju … 50 let diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Evropsko unijo: kakšni so danes ti odnosi?
Odnosi med Svetim sedežem in Evropsko unijo so odlični. Teh 50 let je pokazalo, kako smo na isti valovni dolžini. V bistvu dobro sodelovanje temelji na tem, da delimo iste vrednote: prizadevanje za mir, za solidarnost, za dostojanstvo osebe. Te in še mnoge druge vrednote delimo med seboj. Očitno zelo od blizu sledimo Vatikanski temi o globalizaciji solidarnosti, ki nam je zelo pri srcu, in zares smo hvaležni za zanimanje, ki ga je Vatikan pokazal za našo Konferenco za prihodnost Evrope. Že teh nekaj elementov kaže, kako so naši odnosi dobri in globoki.
Zaradi pandemije živimo v zelo težkem obdobju. Evropska unija deli in ponavlja pozive svetega očeta, kar zadeva širitev cepiv preko Covaxa. Kako bo Evropska komisija nadaljevala s svojimi prizadevanji pri soočanju s svetovno zdravstveno krizo?
Vemo, da se nihče ne bo mogel počutiti varnega, dokler ne bomo vsi na varnem in da morajo vsi imeti dostop do varnega, učinkovitega cepiva po dostopnih cenah za vse. Na tem področju lahko izberemo različne poti. Evropska komisija ostaja dosledna - kljub vsem težavam, na katere je naletela pri zagotavljanju cepiv - načelu, po katerem je treba polovico evropske proizvodnje spraviti v druge države: gre za 90 drugih držav, v katere pošiljamo evropsko proizvodnjo, in to je en del. Potem je drugi del - Covax - izredno pomemben. Evropska unija je eden največjih financerjev Covaxa. Ravno včeraj smo imeli vrh G20, na katerem se je Ekipa Evropa zavezala, da bo Covaxu priskrbela 100 milijonov odmerkov. Sedaj je izredno pomembno, da priskrbimo zastonjske odmerke cepiva ravno zato, ker jih povsod primanjkuje. Toda včeraj smo dosegli še en uspeh. Naši industrijski partnerji BioNtech Pfeizer, Johnosn & Johnson in Moderna so se zavezali, da bodo še letos dostavili 1,3 milijarde odmerkov cepiv v države z nizkim dohodkom, državam s srednjim dohodkom pa po znižanih cenah. Ti trije načini - izvoz, darovanje in industrijsko partnerstvo - imajo vrh vsega še nekaj, kar mi je posebno drago, saj Ekipa Evropa deluje skupaj z našimi afriškimi partnerji pri izgradnji obratov za proizvodnjo cepiv v Afriki. To seveda ni kratkoročno, ampak srednje in dolgoročno. Mi bomo torej dali tehnologijo, industrijske partnerje, velike naložbe, pa tudi usposabljali osebje, tako da bo v kratkem Afrika lahko neodvisna, kar zadeva proizvodnjo cepiv za svoje potrebe.
Papež Frančišek smatra okoljsko vprašanje za enega svojih prvih in najpomembnejših izzivov. Kot piše v okrožnici Laudato si', je najnujnejši izziv zaščita našega skupnega doma. Kako lahko Evropa deluje v iskanju trajnostnega in celostnega razvoja? Vemo namreč, da se stvari lahko spremenijo zelo hitro …
Zares sem hvaležna za dar Laudato si' in za pozitivno spodbudo, ki jo je dala, ki vključuje ta poziv vsem za zaščito našega planeta, naše narave in našega podnebja. Evropska unija si je za to prizadevala od samega začetka. Prva in najpomembnejša tema v mojem mandatu je European Green Deal. Evropska unija bo prva celina, ki bo imela podnebno nevtralnost leta 2050, medtem ko imamo danes prvi evropski zakon o podnebju. To pomeni, da si nismo le zastavili ciljev, ampak pišemo tudi zakone, ki korak za korakom pomagajo doseči podnebno nevtralnost in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do 2030. To je ogromna naloga; a če ne bomo ukrepali, bi posledice lahko bile grozljive in že lahko predvidevamo, kaj bi lahko pomenile podnebne spremembe; širše pa to pomeni tudi prevzemati odgovornost za naše otroke in vnuke. Če želimo, da bodo imeli naravo, če želimo, da bodo poznali pomlad, poletje, jesen in zimo, kot smo jih poznali mi, moramo ukrepati sedaj. Zaradi tega Evropska unija izpolnjuje svoj del. Delamo z veliko zavzetostjo tudi za to, da bi za sabo potegnili svet, in zadovoljna sem, ko vidim, da so Južna Koreja, Južna Afrika, Japonska, Kitajska in Združene države določili cilje, znotraj katerih hočejo doseči podnebno nevtralnost in gredo naprej. Zaradi tega mislim, da je bila Laudato si' klic k prebujenju.
Vemo, da ima Evropa krščanske korenine: tukaj so katoličani, protestanti, pravoslavni, medtem pa so se pridružili tudi verniki drugih verstev, ki so evropski državljani. Kakšno vlogo ima po vašem mnenju vera, predvsem pa krščanstvo v današnji Evropi?
Krščanstvo je globoko zakoreninjeno v Evropo. Govorili ste o krščanskih koreninah in dejansko vsak dan zaznavamo, v svojem vsakdanjem delovanju, izvor krščanskih vrednot: ko govorimo o veliki temi miru, ko govorimo o dostojanstvu osebe - na primer v pravni državi - pa tudi ko govorimo o solidarnosti in na primer, če se izrazimo z nekoliko starejšimi izrazi, o usmiljenju. V teh okoliščinah se zaznajo krščanske korenine, pa tudi globina, s katero so prepletene v našem času. A tudi varovanje stvarstva, kadar na primer govorimo o podnebnih spremembah. Zato krščanstvo in vrednote, na katerih sloni, igrajo pomembno vlogo v naših vsakodnevnih temah. Obstaja pa še druga komponenta. V časih polarizacije, populizma, nacionalizmov, ima velika in združujoča moč vere, ki si prizadeva za povezanost, za spravo neizmeren pomen. In če potem upoštevamo, da je to povezovalna prvina, ki daje moč za soočenje z vsakdanjostjo in predvsem z nalogami, ki nas čakajo, tedaj lahko razumemo, kako veliko vlogo igra vera.
