Od pastorale »za« mlade k pastorali »z« mladimi

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Govorniki so poudarili, da je potrebno mladim izkazati zaupanje, saj so »današnje in jutrišnje priče evangelija, dragoceni biseri za Cerkev«. Namen dokumenta je dodatno okrepiti Svetovne dneve mladih, ki potekajo vsako leto na škofijski ravni, poleg mednarodnih srečanj, ki se zvrstijo vsaka tri leta, vendar pa se jih mnogi mladi zaradi različnih vzrokov ne morejo udeležiti. Svetovni dnevi mladih so se začeli leta 1984 na pobudo papeža Janeza Pavla II., z njimi pa sta nadaljevala tudi njegova naslednika, papež Benedikt XVI. in papež Frančišek. Med predstavitvijo novega dokumenta je bilo poudarjeno, da so srečanja izredna priložnost za mlade: poleg tega, da jim omogočajo živeti izkušnjo vere in občestva, jim prav tako pomagajo odkrivati in poživiti osebno poklicanost.

Vir milosti za mnoge

Kot je na začetku predstavitve razložil p. Alexandre Awi Mello, tajnik Dikasterija za laike, družino in življenje, je bila spodbuda za nastanek »Pastoralnih smernic« lanskoletna odločitev papeža Frančiška, da se po novem Svetovni dnevi mladih po škofijah ne bodo obhajali več na cvetno nedeljo, ampak na slovesni praznik Kristusa Kralja.

Pomembno vlogo pri izdelavi novega dokumenta je imela tudi škofovska sinoda o mladih, ki je potekala leta 2018 na temo vere in razločevanja poklicanosti. Poleg tega so v njem zbrani tudi nekateri ključni elementi za uspeh srečanj z mladimi, ki bodo tako na razpolago tudi delnim Cerkvam. Omenjene »Pastoralne smernice« bodo v pomoč pastirjem in tistim, ki delujejo na področju pastorale mladih, da bodo lahko obogatili svojo izkušnjo »praznika mladih«. P. Mello je prav tako spomnil, da so Svetovni dnevi mladih za mnoge udeležence vir milosti: mnogo se jih je spreobrnilo ali tudi odločilo za duhovniški ali redovniški poklic. Papež Benedikt XVI. je dejal, da tovrstna srečanja predstavljajo dar Božje previdnosti za Cerkev, »zdravilo«, ki pomaga pri naporu, da bi lažje verovali, papež Frančišek pa jih je opredelil kot misijonarsko spodbudo, ki ima izredno moč za celotno Cerkev, posebej za mlade generacije.

Predstavitev poglavij

Dokument s šestimi poglavji in zaključkom je v nadaljevanju predstavil duhovnik João Chagas, ki je na Dikasteriju za laike, družino in življenje odgovoren za Urad za mlade.

V prvem poglavju je predstavljen povzetek tega, kaj Svetovni dnevi mladih predstavljajo v življenju Cerkve v zadnjih 35 letih: dar za celotno skupnost, kakor so poudarjali vsi papeži, ki so jih obhajali.

Drugo poglavje govori o pomenu obhajanja SDM na krajevni ravni. Mnoge delne Cerkve imajo že v svojem koledarju dogodek, ki je namenjen mladim, tudi če ob drugih datumih in na druge načine (na regionalni, nacionalni, celinski ravni…). Za tovrstne stvarnosti bodo te smernice potrditev in ovrednotenje tega, kar že počnejo; hkrati pa bodo tudi spodbuda za tiste, ki do sedaj česa podobnega še niso organizirali, da bi odkrili sadove, ki se lahko rodijo iz obhajanj SDM po škofijah/eparhijah.

Tretje poglavje govori o razlogih za to, da se bodo po novem Svetovni dnevi mladih po škofijah obhajali na slovesni praznik Kristusa Kralja. Na ta dan je celotna Cerkev poklicana, da se zbere okoli svojih mladih, vseh mladih, da bi do njih prišlo naslednje sporočilo: »Jezus vas ljubi in vi ste v srcu Cerkve. Cerkev ima sporočilo za vas in tudi vi imate Cerkvi veliko povedati. Danes vas želi srečati, vam prisluhniti, želi moliti z vami in za vas.« V dokumentu beremo, da sveti oče želi, da vesoljna Cerkev na praznik Kristusa Kralja »v središče svoje pastoralne pozornosti postavi mlade, moli z njimi, stori, da bodo mladi protagonisti«. Idealno bi bilo, če bi se lahko dogodek organiziralo prav na nedeljo Kristusa Kralja, vendar pa se lahko zgodi, da ga je zaradi različnih vzrokov potrebno pripraviti na drug dan,« tako da se lahko ordinariji odločijo drugače.

Četrto poglavje je daljše in podrobnejše. V njem so zbrani nekateri pomembnejši vidiki, ki izhajajo iz izkušnje mednarodnih srečanj mladih. Navedeni so različni pastoralni predlogi, ključna beseda pa je »pastoralna ustvarjalnost/domišljija«. To pomeni, da dokument ne predlaga določenega modela, ki mu je potrebno podrobno slediti, ampak gre za pobude, ki jih vsaka cerkvena stvarnost lahko prilagodi in predela glede na lastne pastoralne potrebe.

V središču petega poglavja je protagonizem mladih v življenju in poslanstvu Cerkve, kot je bilo izpostavljeno na sinodi o mladih. Tudi papež Frančišek pogosto poudarja, da mladi niso le prihodnost Cerkve, ampak njena sedanjost. So danes, »Božji zdaj« (prim. Homilija med zaključno mašo SDM v Panami 2019). Dokument spodbuja, da bi prešli od pastorale »za mlade« k pastorali »z mladimi«. Kot je bilo razvidno na sinodi, si mladi želijo te odprtosti, zaupanja, pa tudi spremljanja in spodbude na njihovi poti.

Šesto poglavje razloži pomen poslanice, ki jo sveti oče vsako leto napiše ob Svetovnem dnevu mladih. Gre za pravi »duhovni kompas« za mlade in dragoceno pomoč pri načrtovanju pastorale mladih.