Kard. Parolin: Spremeniti življenjski slog, ki ne trati vode in je ne onesnažuje

Andreja Červek – Vatikan

Ob včerajšnjem svetovnem dnevu vode se je kardinal Pietro Parolin v papeževem imenu obrnil na generalna direktorja FAO in UNESCO, Quja Dongyuja in Audrey Azoulay. V sporočilu je zapisal, da je pomembno nehati s potrato vode, z obravnavanjem kot potrošnega blaga in z onesnaževanjem. Potrebno je sodelovanje med državami, predvsem pa spremeniti življenjske sloge, ki vode ne tratijo in je ne onesnažujejo.

Letos izbrana tema »Ovrednotiti vodo« poziva k večji odgovornosti pri zaščiti in uporabi tega naravnega elementa, ki je temeljni za ohranjanje našega planeta. »Brez vode namreč ne bi bilo življenja, ne urbanih središč, ne kmetijske, gozdarske in zootehnične proizvodnje. Kljub temu pa se za ta vir ni skrbelo z vnemo in s pozornostjo, ki si ju zasluži. Zapravljati, zanemarjati in onesnaževati je bila napaka, ki se ponavlja še v naših dneh,« zapiše vatikanski državni tajnik.

Opozori, da tudi v 21. stoletju, v dobi napredka in tehnološkega razvoja, dostop do pitne in varne vode ni na dosegu vseh, pri čemer se sklicuje na papeževe besede iz okrožnice Laudato si', da je namreč voda »bistvena, temeljna in splošna pravica […] in je zato pogoj za uveljavljanje drugih človekovih pravic« (LS, 30). Je dobrina, do katere imajo pravico vsi ljudje, brez izjeme, da bi tako lahko imeli dostojno življenje. »Ta svet ima težak družbeni dolg do revnih, ki nimajo dostopa do pitne vode, saj to pomeni, da jim je kratena pravica do življenja, utemeljena na njihovem neodtujljivem dostojanstvu« (LS, 30).

Tukaj so še podnebne spremembe: poplave, suša, višanje temperature, naglo in nepredvidljivo spreminjanje vremena, zmanjševanje rečnih tokov in upadanje podtalnice. Vsi ti pojavi zmanjšujejo kvaliteto vode in posledično ovirajo mirno in rodovitno življenje. Parolin opozori še na kulturo odmetavanja in globalizacijo brezbrižnosti, ne da bi pri tem zaobšel sedanjo zdravstveno krizo, ki je še povečala socialne in ekonomske neenakosti.

V papeževem imenu povabi k prizadevanju, da bi se nehalo onesnaževanje morij in rek, podzemnih vodnih tokov in izvirov, in sicer preko vzgojno-izobraževalnega dela, ki podpira spremembo naših življenjskih slogov, iskanje dobrote, resnice, lepote in občestva z drugimi ljudmi.

Ovrednotiti vodo torej pomeni spremeniti tudi sam jezik in namesto o potrošnji govoriti o smiselni porabi vode za naše realne potrebe in v spoštovanju potreb drugih. Kot zapiše papež Frančišek v okrožnici Fratelli tutti: »Če ima nekdo vodo, ki mu ostaja, in z njo varčuje z mislijo na človeštvo, počne to zato, ker je dosegel moralno raven, ki mu omogoča, da gre onkraj sebe« (Fratelli tutti, 117). »Če bomo živeli zmerno in bomo v središče naših kriterijev postavili solidarnost, bomo vodo uporabljali bolj racionalno, brez nekoristnega razmetavanja, in lahko jo bomo dali tistim, ki jo bolj potrebujejo,« zapiše kardinal.

Ovrednotiti vodo lahko pomeni tudi »priznati, da sta prehranska varnost in kvaliteta vode med seboj povezani«. Voda ima namreč bistveno vlogo v vseh fazah prehranskega sistema: pri proizvodnji, obdelavi, pripravi, potrošnji in delno tudi distribuciji živil. Dostop do pitne vode in ustreznega čiščenja zmanjšuje nevarnost onesnaženosti živil in širjenje nalezljivih bolezni, ki vplivajo na prehrano in zdravje oseb.

Da bi zagotovili pravičen dostop do vode, je treba delovati brez odlašanja in za vselej nehati s potrato vode, jo obravnavati kot potrošno blago in jo onesnaževati. Kot je poudaril kardinal Parolin, »potrebno je sodelovanje med državami, med javnim in zasebnim sektorjev ter tudi povečanje iniciativ s strani medvladnih organizmov. Prav tako so nujni obvezujoče pravno kritje, redna in učinkovita podpora, da bi na vsa območja planeta prišla zadostna in kvalitetna pitna voda.«

Vatikanski državni tajnih sklene s spodbudo, naj »damo piti žejnemu«: »Popravimo svoje življenjske sloge, da ne bomo ne zapravljali in ne onesnaževali. Postanimo protagonisti dobrote, ki je sv. Frančiška Asiškega privedla do tega, da je vodo imenoval kot sestro.«