Parolin: Graditi mir. Začeti pri spoštovanju vsakega človeškega življenja
Andreja Červek – Vatikan
Delovanje Svetega sedeža po vsem svetu, še posebej pa na afriški celini, ves svoj trud namenja vrednotenju dostojanstva vsake osebe na vsakem kraju in v vsaki situaciji, je zatrdil državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki je včeraj, 1. februarja, imel Lectio Magistralis na Katoliški univerzi Srednje Afrike v Yaoundeju v Kamerunu. Govoril je na temo »Navzočnost Svetega sedeža v Afriki: most med idejo o miru in realizacijo pravičnosti«.
Konkretno izgrajevanje miru
Kardinal Parolin, ki je v Kamerun prispel konec februarja, je poudaril, da ni slučajno, da se oseba, ki vodi vesoljno Cerkev, imenuje papež, kar pomeni graditelj mostov »med Bogom in človekom in posledično mostov med ljudmi«. Končni cilj teh mostov je »sloga med narodi in državami«, za kar si Sveti sedež prizadeva ob vsaki priložnosti, pri tem pa izpostavlja spoštovanje temeljnih človekovih pravic. »Ne gre samo za kričanje o miru, ampak za konkretno izgrajevanje miru, in sicer s trdnim in resnim delom, tako potrpežljivim kot vztrajnim, ki je podprto z brezpogojno izbiro pravičnosti.«
Kot je spomnil, je papež Pavel VI. leta 1967 ustanovil Papeško komisijo Justitia et Pax, katere namen je bil »med Božjim ljudstvom pospeševati polno zavedanje njegovega poslanstva v sedanjem trenutku«; leta 2016 pa je papež Frančišek ustanovil Dikasterij za celostni človeški razvoj. Parolin je izpostavil sodelovanje Svetega sedeža z OZN za uresničitev tega poslanstva, ki je vedno usklajeno z redom pravičnosti, kajti »resničnega razvoja ne more biti brez upoštevanja boljšega življenja vsakega človeškega bitja«.
Dolga zgodovina diplomatskega delovanja Svetega sedeža v Afriki kaže, kako je politika Cerkve ravno tisti most, ki povezuje idejo o miru s konkretnim delovanje v korist potreb vsakega osebe. Med vodilnimi smernicami, ki pomagajo razumeti prispevek Svetega sedeža k življenju Afrike, je kardinal navedel večjo pravičnost, stabilen mir in iskreno sodelovanje.
Pravičnost, mir, sodelovanje
»Pomen pravičnosti najdemo v zmožnosti, da se dodeli pravo vrednost vsaki stvari, pri tem pa se v solidarnosti in delitvi najde pravo mero, da bi pravičnost lahko opravila kratek, a zavzet korak, ki vodi od besede k dejanju,« je zatrdil.
S stabilnim mirom se po Parolinovih besedah razume »resnični mir, tisti trajen in ukoreninjen v družbenem tkivu«. Mir, ki »ni ločen od dolžnosti pravičnosti, ampak spodbuja lastno žrtvovanje, blagost, usmiljenje in ljubezen«. Mir, ki se ga razume kot možnost za človekovo samouresničitev, ni nikoli cilj, ki se ga doseže enkrat za vselej, ampak je kakor »zgradba, ki se jo vsak dan gradi z varovanjem človeškega dostojanstva, s spoštovanjem in tudi z ljubeznijo«.
V iskrenem sodelovanju se nahaja skrivnost življenja mednarodne skupnosti in vsake celine, države ali ljudstva, je nadaljeval državni tajnik. »Iskrenost spominja na potrebo, da se na mizo pogajanj in različnih razprav položi realnost problemov, brez prikrivanja situacij z zasebnimi interesi, temveč s pogumno potrditvijo potrebe po delovanju za zaščito človekovih temeljnih pravic. Sodelovanje je neizogiben dejavnik če hočemo priti do dejanskega spoštovanja temeljnih pravic, miru in torej varnosti. Sodelovanje danes pomeni tudi moralno vrednost, in sicer v smislu, da terja preseganje različnih vrst političnega rivalstva z vidika skupnega dobrega.«
Kulturni in miselni preobrat
Kardinal Parolin je poudaril, da Sveti sedež predlaga kulturni preobrat in spremembo misli, ki bosta znala »ustvariti avtentično družbo ljubezni, utemeljene v Bogu, kajti ko človek zgubi Boga, izgubi tudi samega sebe«. Gre za poslanstvo, ki ga uresničujejo mnogi moški in ženske dobre volje, mladi, laiki, duhovniki in posvečene osebe, ki ščitijo in pospešujejo »temeljne človekove pravice, s tem ko opravljajo kapilarno in obširno delo informiranja in ozaveščanja, da bi se vsakemu subjektu mednarodne skupnosti pomagalo k boljšemu razumevanju vrednosti človeškega dostojanstva in družbene dolžnosti, da se varuje in ščiti vsako življenje. Sveti sedež namreč deluje za zaščito humanizma, ki zna gledati na življenje kot najvišji dar, ki ga je Bog dal človeku.«
V panorami sedanjega sveta, ki je zaznamovan s kompleksnostjo in različnostjo, pogosto opredeljeno kot znamenje ponosa in identitete, da bi se tako razlikovali od ostalega sveta, si Sveti sedež prizadeva »graditi svet, ki bi znal prevzeti nase konkretno odgovornost za zaščito dostojanstva vsake osebe«. Kot je sklenil kardinal Parolin, gre za odgovornost, ki ni osnovana samo na trudu za spoprijemanje s problemi, ampak tudi na pogumu, da se zavaruje in poudari vrednost človeštva in njegovega dostojanstva, in sicer preko iskanja ravnovesja, katerega mejnik ni potreba po varnosti, ampak človekovo življenje tam, kjer se živi.
