Kardinal Parolin: Po petih letih je Pariški sporazum »izziv človeštva«
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Okrepiti politično voljo
Kardinal Parolin je v svojem prispevku podal opažanja glede mednarodne situacije v letih po sprejetju Pariškega sporazuma. Spomnil je na večjo splošno občutljivost glede teme podnebnih sprememb od leta 2015 do danes, medtem ko je po njegovih besedah rast »politične volje« za izvajanje ukrepov bolj počasna in jo je potrebno okrepiti. Pri tem je spomnil na vrsto srečanj, ki so sledila podpisu sporazuma pred petimi leti, vse do spletnega srečanja, ki bo potekalo v soboto, 12. decembra, in na katerem bo sodeloval tudi papež Frančišek. Njihov namen je priprava na okoljsko konferenco Združenih narodov COP 26 v Glasgowu novembra prihodnje leto, pred tem pa je septembra v Milanu predvideno še eno srečanje.
V pripravi na COP 26
Vatikanski državni tajnik je politične voditelje opozoril, da je potrebno v Glasgowu jasno poudariti »ta trenutek spremembe« ter sprejeti »konkretne in neodložljive odločitve«. Prav tako je spomnil na vrednote, navedene v okrožnici Laudato si', ter na besede papeža Frančiška, ko je po podpisu Pariškega sporazuma zaželel, da bi ga uresničevali na solidaren način, »s posebno pozornostjo na najranljivejše prebivalce«.
»Zavedanje, modrost, volja«: iskanje skupnega dobrega
Po mnenju kardinala Parolina je potrebno »izdelati nov kulturni model, ki bo temeljil na »kulturi skrbnosti«, to je na »skrbi za druge, skrbi za okolje namesto kulture ravnodušnosti, razkrajanja in odmetavanja«. Gre za model, ki mora spodbujati tri načela: zavedanje, modrost in voljo. Zavedanje je po kardinalovih besedah povezano z iskanjem na področju fizikalnih in družboslovnih ved, ki so »sposobne na interdisciplinarnem področju izmenjavati različne vrste znanja«. Modrost je utemeljena na »daljnosežnih etičnih načelih«, v zvezi s katerimi Cerkev v prvi vrsti predlaga svoj družbeni nauk. Volja pa politično dejavnost spremeni v iskanje skupnega dobrega.
»Sprememba pogleda«
Državni tajnik je svoje razmišljanje zaključil z nekaterimi poudarki, o katerih bo na vrhu v soboto, 12. decembra, spregovoril papež Frančišek. Najprej je omenil »zavezo med človeškim bitjem in okoljem«, ki spoštuje najranljivejše osebe, nato pa poudaril potrebo po iskanju »političnih ali tehničnih rešitev«, ki pospešujejo vzgojni proces, ki bo, predvsem med mladimi, spodbujal nove načine življenja in novo »človeštvo«. Pri tem je temeljnega pomena sprememba pogleda. Konferenca COP 26, ki bo potekala po preizkušnji pandemije, bo po besedah kardinala Parolina »poglavitna priložnost za presojanje in spodbujanje skupne volje ter ravni ambicij posameznih držav«.
