Išči

Papež Frančišek in msgr. Gugerotti Papež Frančišek in msgr. Gugerotti 

Msgr. Gugerotti o srečanju s papežem

Papež Frančišek je prejšnji četrtek v avdienco sprejel msgr. Claudia Gugerottija, novega apostolskega nuncija v Veliki Britaniji. Kot je le-ta povedal v pogovoru za Radio Vatikan, je šlo za »zelo intenziven pogovor«, ki je zaznamoval zanj »duhovno pomemben« prehod. Ob odhodu z mesta apostolskega nuncija v Ukrajini mu je sveti oče priporočil, naj v Londonu posebno skrb nameni bratskim odnosom z anglikanci.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

 »Srečanje s svetim očetom je bilo zelo intenzivno – ne le zato, ker je bilo veliko stvari, o katerih se je bilo potrebno pogovoriti, ampak ker je zame pomenilo konec določenega obdobja. Na začetku sem bil namreč 16 let v Vatikanu, kjer sem bil delal na področju vzhoda, potem v Vzhodni Evropi, dvajset let kot nuncij, in sedaj grem v deželo, ki je popolnoma drugačna, z drugačno kulturo. Šlo je za duhovno zelo pomemben prehod. To, da sem srečal svetega očeta, prisluhnil njegovim nasvetom in smernicam, je bilo zame temeljnega pomena, saj moram kot nuncij, papežev predstavnik, dobro naravnati valovno dolžino svojega notranjega radia na njegove misli. Šlo je za lep in pomemben trenutek ter neke vrste pregled dosedanjih izkušenj, predvsem v Ukrajini, pa tudi glede na nove možnosti, ki se odpirajo z delom v Veliki Britaniji.«

Msgr. Gugerotti je nato spregovoril o poudarkih, ki jih je sveti oče podal v svojem odmevu na čas, ki ga je kot nuncij preživel v Ukrajini: »Glede ukrajinskega sveta in odnosov z vzhodom, papeža vedno zelo zanimajo vprašanja miru, sloge, dialoga, ki so minimalni in nujni pogoji za to, da bi se mogle vojne – ki jih žal na teh področjih ni malo – razrešiti. Sveti oče je zelo naklonjen katoliškim Cerkvam na tem področju, skupnostim, ki so nastale po preganjanjih ateistične dobe; blizu čuti njihove težave, pa tudi njihovo navdušenje, veselje, njihovo širjenje. Vse te tematike so papežu zelo blizu in sva se jih dotaknila v pogovoru. Pomislite, da me je celo vprašal, kako je gospa, ki je v času komunizma trideset let skrivaj poučevala otroke verouk, da bi rasli v veri, s čimer je tvegala svoje življenje – pred sedmimi leti sem mu namreč prinesel njeno fotografijo in pismo. Pozanimal sem se in žal je gospa umrla pred dvema letoma, kmalu po tem, ko mi je poslala kratko video sporočilo, ki ga je želela poslati svetemu očetu, da bi se mu zahvalila za molitev in blagoslov.«

Nadalje je novi nuncij v Veliki Britaniji odgovoril na vprašanje, kakšna so bila papeževa priporočila glede poslanstva v državi, ki se sooča s socialnimi in zdravstvenimi težavami zaradi brexita in covida-19: »Sveti oče je zelo konkreten človek, kakor veste; nato je šel na točno določeno temo, ki ga zelo zanima, to je ohranjanje stikov z voditeljem anglikanske cerkve – seveda ne le s kraljico, ampak tudi s canterburyjskim nadškofom, ki ga ima za svojega osebnega prijatelja, posebej zaradi skupnega prizadevanja za mir v Južnem Sudanu. Sveti oče mi je položil na srce, naj si, kolikor je mogoče, prizadevam za to sodelovanje, da bi mogel krščanski glas močno odmevati tudi v etičnih odločitvah države. Povezujejo nas namreč skupne točke, ki temeljijo na veri v Jezusa Kristusa in izročilu Cerkve. Posebno papeževo priporočilo je bilo torej naslednje: ohranjati živ "njegov" bratski odnos z nadškofom in odnos katoličanov z anglikansko cerkvijo.«

O tem, kako mu bodo dosedanje izkušnje pomagale pri novem poslanstvu, je nadškof Gugerotti dejal: »Med preteklostjo in prihodnostjo obstaja globoka razlika. V smislu, da si vzhodne družbe prizadevajo soočati izzive, vendar imajo na razpolago skromna sredstva. Medtem ko je Velika Britanija bogata in vajena soočati težave. Vendar pa to ne pomeni, da se papež ne zanima globoko tudi za to državo – da ideološki spori ne bi vodili v še hujše posledice ter da trpljenje najrevnejših, ki je posledica covida, ne bi bilo tako globoko in boleče, da bi bilo ogroženo splošno ravnovesje dela in obstoja. Na to bo prav tako vplival način soočenja z brexitom. Ob tem ne smemo pozabiti, da dobršen delež katoliških skupnosti predstavljajo tuji državljani, tako da bi v primeru, da bi odšli iz Velike Britanije, to povzročilo veliko rano za katoliško Cerkev in tudi sicer. To so tematike, ki so zagotovo zelo pri srcu papežu in katerim bom posvečal več pozornosti.«

Dosedanji nuncij v Ukrajini je v nadaljevanju intervjuja spregovoril o situaciji v tej državi: »Zapuščam državo, ki še naprej živi zapleteno situacijo vojne, čeprav obstajajo tudi premirja, ki prinašajo upanje. Poleg tega je država izčrpana tudi zaradi covida. Hkrati zapuščam tudi katoliško Cerkev, na katero sem zelo ponosen zaradi njenega socialnega delovanja ter zaradi vere ljudi, ki je pristna, poštena in izredno močna. Ta izkušnja je bila zame velika šola: šlo je za dolg tečaj duhovnih vaj, da sem lahko molil z Ukrajinci različnih cerkva in obredov, ki vsi, tudi mladi, v sebi nosijo to globoko občutljivost in iskanje Boga, kar je name naredilo globok vtis. Hierarhije cerkva so dobro strukturirane in so bile v teh letih tudi obogatene z novimi člani, z novimi stvarnostmi. Dejstvo, da sem mogel sodelovati pri tej nadaljnji organizaciji v dobro vernikov, me napolnjuje z veseljem in ponosom. Seveda obstaja še veliko težav: vojna je še naprej dramatičen dogodek, ekumenski odnosi so zelo različni in spremenljivi. Vendar pa moram reči, da v splošnem obstaja veliko upanje. Upamo, da bo v tem procesu prav tako prisotna pozornost sosednjih držav, saj vemo, da je na tem področju vsaka stvarnost nekako povezana s tistimi, ki jo obdajajo. V tem primeru gre za stvarnost Ruske federacije, sedaj tudi Belorusije, in potem evropske stvarnosti. Čutim željo, da bi še naprej molil za večje in učinkovitejše sodelovanje glede Ukrajine. Prepričan sem, da bo tisti, ki bo prišel za menoj, nadaljeval po tej poti, da bo pomagal državi, ki je tako draga papežu, kot je pokazal s skladi, ki jih je dal na razpolago za več kot 800.000 oseb.«

Ob koncu pogovora za Radio Vatikan pa je msgr. Gugerotti odgovoril na vprašanje, kako gleda na svojih dvajset let v službi Svetemu sedežu ter na kakšen način ga spremlja in opogumlja zadnja papeževa okrožnica: »Fratelli tutti (Vsi bratje) je tako vsesplošna oznaka, da mislim, da na svetu ni kraja, kjer ne bi bila aktualna, in ta podatek je zelo pomemben. Ne gre za besedilo, ki je pripravljeno za določeno področje ali za določeno vrsto antropologije, ampak je izraz tega, kako lahko človeštvo preživi ali pa ogrozi lasten obstoj. S tega vidika je zame okrožnica velik navdih: bila bi, če bi ostal v vzhodnem svetu, in je prav tako, čeprav z drugimi značilnostmi, tudi v zahodnem svetu, posebej v Veliki Britaniji, ki predstavlja zelo pomembno svetovljansko državo.

Za teh skoraj dvajset let na nunciaturi na vzhodu pa menim, da so globok Božji dar. Iz Rima sem videl, kako se je zrušil svet, ki je bil problematičen in zelo težak, to je svet sovjetskega komunizma; obdobje, ki mu je sledilo, je bilo izredno dramatično obdobje za krajevne prebivalce. Bil sem poslan tja, da bi ponudil tudi svoje roke in srce za ponovno obnovitev vere tamkajšnjih vernikov, njihove pravice do verske svobode. Hvaležen sem za izredno izkušnjo, ko sem lahko videl, kako so se odprle katakombe, ter molil za pokojne. Čutil sem, da sem poslan oznanjat Kristusa tistim, ki še nikoli niso slišali zanj, oz. so o njem slišali govoriti slabo, v resnici pa si zelo želijo poznati evangelij. Dejstvo, da sem se lahko z njimi pogovarjal ure in ure, videl pozorne in ganjene oči, je bila zame duhovna izkušnja, ki me je globoko obogatila. To je moj pogled na pretekla leta. Biti papežev predstavnik v vsem tem času je bil zame velik privilegij, saj te države, ki so v sovjetski preteklosti na papeža gledale kot na nevarnost zaradi ideološke podpore kapitalizmu – kot so trdili krvniki, ki so umorili in zapirali naše, tako imenovane vatikanske vohune – danes gledajo na Vatikan kot na priložnost visokega moralnega nauka in včasih tudi kot na posrednika pri razreševanju notranjih problemov posameznih družb, ki si prizadevajo za obnovo in ustvarjanje prihodnosti napredka in razvoja za svoje državljane.«

Ponedeljek, 19. oktober 2020, 13:34