Nadškof Ivan Jurkovič Nadškof Ivan Jurkovič 

Jurkovič: Podnebne spremembe so globalni problem in zato je potreben skupni načrt

K podnebnim spremembam, ki so globalni problem, je treba pristopiti s skupnim načrtom, je zatrdil nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN v Ženevi, med 44. zasedanjem Sveta za človekove pravice, 9. julija 2020.

Andreja Červek – Vatikan

Jurkovič je spregovoril o podnebnih vprašanjih. »Pred trpljenjem najrevnejših in izkoriščanjem našega skupnega doma, človeška družina ne more ostati brezbrižna,« je zatrdil in se skliceval na papeževe besede iz okrožnice Laudato si': »Podnebje je skupno dobro od vseh in za vse. Na globalni ravni je to zapleten sistem, povezan s številnimi za življenje ljudi bistvenimi pogoji. Podnebne spremembe so svetovni problem z resnim vplivom na prostor, družbo, ekonomijo, distribucijo in politiko ter pomenijo enega glavnih perečih izzivov za človeštvo. Medsebojna odvisnost nas obvezuje, da mislimo na en sam svet, na skupni načrt.«

Po Jurkovičevih besedah ne more nobena država, noben zasebni akter, nobena mednarodna organizacija imeti uspeha, če deluje sama, kajti temeljnega pomena sta sodelovanje in zavzemanje vseh. Poudaril je, da smo »v tem težkem trenutku, ki ga je povzročila pandemija covida-19, poklicani skrbeti drug za drugega, ne pa se izolirati v egoizem, temveč vlagati v človeško življenje in ga braniti, vsem zagotoviti ustrezno zdravstveno pomoč ter se boriti proti kulturi odmetavanja«.

Pozval je k »novi univerzalni solidarnosti«, da bi lahko vsi »sodelovali kakor Božja orodja za skrb stvarstva, vsak z lastno kulturno izkušnjo, s svojimi iniciativami in sposobnostmi«.

Med načeli, ki so pomembna za aktualizacijo mednarodnega sodelovanja na področju zaščite okolja na globalni ravni, je Jurkovič navedel tri. Najprej je treba priznati dejstvo, da klimatske spremembe predstavljajo zaskrbljenost za vse človeštvo in se zatorej zahteva obširno sodelovanje v korist sedanjih in prihodnjih generacij. Drugo načelo se nanaša na države, ki imajo skupno odgovornost, a glede na lastne zmogljivosti. Tretje načelo pa v ospredje postavlja okrepitev prepričanja, da smo vsi ena sama človeška družina. »Ko se razpravlja o globalnih vprašanjih, ne bi smelo biti meja ali pregrad, ne političnih ne socialnih, za katerimi bi se skrivali. Še manj pa bi moral biti prostor za globalizacijo brezbrižnosti,« je zatrdil vatikanski stalni opazovalec.

Ob koncu je še izpostavil, da se nahajamo pred »izzivom civilizacije«, ki mora biti »v korist skupnega dobrega«. Zahteva se namreč »sprememba perspektive« v odnosu do »človeškega obraza podnebnih izrednih stanj«. »Solidarnost ni neka opcija, ampak je temeljno vprašanje pravičnosti,« je sklenil Jurkovič.

Sobota, 11. julij 2020, 10:10