Msgr. Fisichella: Kateheza prvega oznanila, digitalni svet, globalizacija

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Evangelizacija in kateheza tesno povezani

»Zadnji direktorij je izšel leta 1997. Malo več kot po dvajsetih letih imamo torej nov direktorij za katehezo, pri katerem smo skušali biti pozorni predvsem na to novo obdobje, v katerem se nahaja svetovna kultura. Gre za digitalno kulturo, kjer prostor in čas minevata zelo hitro. Tako prepoznavamo, da je nujno imeti bolj neposreden stik s kulturo naših mladih, ki so rojeni v digitalni dobi, ter poskrbeti za ustrezen pedagoški in formativen pristop. Novi Direktorij je torej na isti valovni dolžini s tem, kar je papež Frančišek glede kateheze zapisal v apostolski spodbudi Evangelii gaudium. Dejal je, da mora biti kateheza kerigmatična oz. da sta evangelizacija in kateheza povezani. Kateheza je tako ena izmed stopenj v evangelizaciji, ne pa njena alternativa. Znotraj tega obširnega procesa, ki poteka na različnih področjih, kot so bogoslužje, karitativnost, osebna molitev ter morala, pa kateheza želi dati prednost prvemu oznanilu Jezusa Kristusa.«  

Vsebina Direktorija

V nadaljevanju intervjuja je msgr. Fisichella na kratko predstavil vsebino Direktorija: »Novi direktorij je predvsem zelo sistematičen. V njem so nekateri deli, ki poudarijo sistematičen razvoj kateheze. V prvem delu je predstavljen teološki temelj: kateheza je del procesa evangelizacije in Cerkev je del tega procesa predajanja iz generacije v generacijo. Zato nas kateheza vodi k temeljnemu trenutku v življenju Cerkve, na katerega ob začetku svojega evangelija spomni evangelist Luka, ko pravi, da namerava Teofilu, ki je že krščen, predstaviti močno, zgodovinsko oporo, raziskavo, ki jo je naredil o Jezusu. Uporabi prav glagol katechein, to je katehizirati. Ta evangelij torej s svojim oznanilom postane kateheza za krščene.«

Vloga kateheze; škof je prvi katehet

»Zatem so v Direktoriju predstavljeni deli, ki postopoma uvajajo v razumevanje vloge kateheze. V prvi vrsti je govora o naravi kateheze in vlogi kateheta, o formaciji, ki je potrebna za katehete, pri čemer spomni, da je škof prvi katehet. Nato govori o družinah, škofe, ki so prvi, katerim je Direktorij namenjen, pa spomni, kakšna je njihova vloga. Če pogledamo kateheze od Cirila Aleksandrijskega do katehez sv. Ambroža, sv. Avguština in Rufina iz Konkordije, vidimo, da so škofje vedno razumevali katehezo kot svojo posebno nalogo. V tej luči Direktorij govori tudi o pedagogiki, o formativni razsežnosti in predvsem o prepoznavanju novih situacij v tej globalni kulturi, ki Cerkev vedno bolj zavezujejo k bližini.«

Nadaljevanje in korak naprej

Predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije je nato spregovoril o pomenu novega dokumenta pri prenovi kateheze: »Omogoča, da storimo nadaljnji korak. Od koncila do danes, torej v več kot 50 letih, ne pozabimo na apostolsko spodbudo Catechesi tradendae Janeza Pavla II. ter na dva druga direktorija, ki sta izšla leta 1971 in leta 1997. Tokrat gre za nadaljevanje, za dinamiko, za poskus, da bi kateheza storila korak naprej. Zdi se mi, da je v novem Direktoriju ta smer večkrat nakazana. Najprej je poudarjeno predvsem prizadevanje za to, da bi storili vse, da ne bi na katehezo gledali kot na stvarnost, ki je namenjena samo otrokom in mladim. Zaobjema namreč vse življenje vsakega, ki je krščen, in vsakega vernika. Kateheza, ki je srečanje z Gospodom in deleženje te njegove skrivnosti v našem osebnem življenju, zahteva tudi, da vedno globlje spoznavamo to, kar izpovedujemo in verujemo. Po tem, ko smo srečali Gospoda, kateheza izraža željo po tem, da bi vedeli vedno več in torej zadeva vse ljudi, v različnih fazah njihovega življenja. Obstaja torej kateheza za otroke, za mlade, za odrasle, za družine, za migrante, za zapornike in ostarele. Nič ne more biti izključeno iz te želje, da bi bolje poznali Gospoda. Prav tako je pomembno, da se zavedamo, da namen kateheze ni izključno prejem zakramentov, ampak da bi bolje razumeli skrivnost našega življenja, ki je vključeno v Kristusovo skrivnost. Gre torej za to, kako naj bo vsakdo izmed nas, s svojimi darovi, na razpolago za služenje krščanski skupnosti, Cerkvi, da bi mogli vsi spoznati Gospoda. In na koncu, katehezo je potrebno odstraniti iz kletke, ki jo pomeni primerjava s šolo. Kakor je v šoli učilnica, imamo tudi veroučno učilnico; kot so v šoli knjige, so tudi pri verouku; kot je v šoli učiteljica ali profesor, tako je tudi katehet … Ne gre za to! Kateheza pomeni postopno vključevanje v življenje krščanske skupnosti, da bi mogli sprejeti vse potenciale, ki nam jih predoča vera, vse izzive, ki nam jih ponuja kultura, da bi bili sposobni tudi danes dati svoje dosledno pričevanje.«

Novosti

Poleg tega, da je novi Direktorij po eni strani nadaljevanje prejšnjih dveh, pa prav tako uvaja nekatere novosti, tudi praktične. Msgr. Fisichella je o njih spregovoril ob koncu intervjuja: »Direktorij izhaja iz teoretičnih predpostavk, vendar z namenom, da bi mogli predlagani nasveti služiti kot smernice, predvsem pri pripravi novih direktorijev posameznih škofovskih konferenc. Kjer obstaja bolj neposredno poznavanje kulture, lokalnih izročil, mora biti direktorij prav tako sposoben prilagoditi svoj predlog. Vendar pa se direktorij s temi konkretnimi smernicami zaustavi ob tem, kako vedno bolj v katehezo vključiti starše, družino. Kako razviti katehezo na najbolj presenetljivih krajih. Eno poglavje je na primer posvečeno katehezi za zapornike, migrante in imigrante, da nihče ne bi ostal sam na svoji poti vere. Posebna pozornost je namenjena tudi katehezi za osebe s posebnimi potrebami, saj mora biti Cerkev vedno bolj usmerjena k najšibkejšim osebam znotraj skupnosti in v naši družbi, tistim, ki so potisnjeni na rob. Prizadevali smo si, da ne bi pozabili na nobeno zgodovinsko situacijo, da bi mogli dati moč konkretnosti katehezi, ki bi bila živeta, doživeta in izpričana.«