Tiskovna konferenca »Covid-19, prehrambna kriza in celostna ekologija«

Na Tiskovnem uradu Svetega sedeža je v soboto, 16. maja, dopoldan potekala tiskovna konferenca z naslovom »Covid-19, prehrambna kriza in celostna ekologija: delovanje Cerkve«. Na njej so sodelovali kardinal Peter Turkson, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, msgr. Bruno Marie Duffé in duhovnik Augusto Zampini-Davies tajnik in pomožni tajnik istega Dikasterija, ter Aloysius John, generalni tajnik Caritas Internationalis, spremljati pa jo je bilo mogoče v živo preko internetnega prenosa.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kardinal Turkson je poudaril, da je šlo v začetku pri covidu-19 za vprašanje zdravja, kmalu pa se je izkazalo, da je imel drastičen vpliv na ekonomijo, zaposlitev, način življenja, varnost hrane, primarno vlogo umetne inteligence in internetne varnosti, politiko, raziskave in patente.
Spomnil je na besede papeža Frančiška, ki jim je na enem izmed zadnjih srečanj  Dikasterija naročil, naj pripravijo prihodnost – ne naj pripravijo za prihodnost, ampak prihodnost samo. To je bil tudi razlog za ustanovitev Vatikanske komisije za covid-19, ki deluje v petih delovnih skupinah, ki so bile na novinarski konferenci tudi podrobneje predstavljene.

Posnetek tiskovne konference

Msgr. Bruno Marie Duffé je spregovoril o izkušnji pandemije in poslanstvu Cerkve v tem posebnem kontekstu. Dejal je, da izkušamo svojo ranljivost na različnih ravneh: fizični in družbeni, politični in ideološki, pri čemer je potrebno dodati tudi gospodarsko krhkost. Glede slednje je po njegovih besedah pomenljivo, da ponovno odkrivamo, da sta stebra gospodarstva zdravje in solidarnost, ne pa vedno večja proizvodnja in kratkovidni interesi. Cerkev ima v tem času pomembno vlogo, po Dufféjevem mnenju je njeno poslanstvo naslednje: prisluhniti in spremljati ljudi v njihovem trpljenju; vabiti k razmisleku o povezavi med zdravstveno, ekološko, ekonomsko in družbeno razsežnostjo krize; podpirati nove možnosti skrbi za okolje ter odpreti vrata in ponuditi upanje, saj nam je Jezus pokazal, da je življenje močnejše od smrti.

Augusto Zampini-Davies je na začetku spomnil na besede papeža Frančiška, ko je ta teden poudaril, da je veliko ljudi, ki v preteklih mesecih niso umrli zaradi koronavirusa, ampak zaradi lakote. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetu 800 milijonov ljudi trpi hudo pomanjkanje hrane, pandemija koronavirusa pa je stanje še poslabšala. Zampini-Davies je podal nekatere predloge, kaj bi lahko storili z globalnega in tudi osebnega vidika, da bi se situacija spremenila. Med drugim je poudaril trajnostne rešitve, mednarodno sodelovanje, spodbujanje, da bi namesto za orožje denar porabili za hrano, ter zmanjšanje količine odvržene hrane.

Aloysius John pa je predstavil nekatere podatke Caritas Internationalis, ki z Dikasterijem za služenje celostnemu človeškemu razvoju sodeluje v Vatikanski komisiji za covid-19. Preko nje pomagajo slabim osmim milijonom ljudi v 14 državah, vendar pa so potrebe še bistveno večje in ne uspejo odgovoriti na vse prošnje. Zato je po njegovem mnenju ključnega pomena solidarnost. Poleg tega je John mednarodno skupnost pozval, naj odpravi ekonomske sankcije glede Irana, Libanona, Sirije, Libije in Venezuele, da bodo lahko prebivalci prejeli potrebno pomoč. Prav tako je pozval k odpisu dolga ali vsaj obresti v letu 2020 najrevnejšim državam ter naj mednarodna pomoč pride do ljudi, ki jo potrebujejo in ne bo uporabljena v druge namene.

Sobota, 16. maj 2020, 13:17