Magr. Guixot, šejk Al Mouktum in papež Frančišek med apostolskim obiskom v Združenih arabskih emiratih Magr. Guixot, šejk Al Mouktum in papež Frančišek med apostolskim obiskom v Združenih arabskih emiratih 

Ramazan in bajram, priložnosti za rast bratstva med kristjani in muslimani

Papeški svet za medverski dialog je muslimanom ob mesecu ramazanu in zaključnem prazniku bajramu poslal posebno sporočilo z naslovom »Kristjani in muslimani: skupaj za zaščito obrednih krajev.«

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi bratje in sestre muslimani,
mesec ramazan je tako središčen v vaši veri in zato vam je zelo ljub na osebni, družinski in družbeni ravni. Je čas duhovnega ozdravljenja, rasti in podelitve z ubogimi ter čas utrjevanja vezi s sorodniki in prijatelji.

Za nas, vaše prijatelje kristjane, je ugoden čas za utrjevanje naših odnosov z vami, preko pozdravov, srečanj in, kjer je mogoče, s podelitvijo iftarja. Ramazan in bajram sta torej posebni priložnosti za rast bratstva med kristjani in muslimani. In to je duh, v katerem Papeški svet za medverski dialog izreka vsem vam svoje najboljše molitvene želje in prisrčna voščila.

Sledeč nam ljubemu izročilu želimo podeliti z vami nekatere misli, ki se letos nanašajo na zaščito obrednih krajev.
Vemo, da imajo obredni kraji zelo velik pomen v krščanstvu in v islamu, kakor tudi v drugih verah. Tako za kristjane kot za muslimane so cerkve in mošeje kraji, namenjeni osebni in skupnostni molitvi. Zgrajene in notranje opremljene so tako, da vabijo k tišini, premišljevanju in meditaciji. So kraji, v katerih je mogoče priti do globin lastne notranjosti ter preko tišine omogočajo izkušnjo Boga. Zato je obredni kraj katerekoli religije »hiša molitve« (Iz 56,7).

Obredni kraji so prav tako kraji duhovne gostoljubnosti, kjer se pripadniki drugih ver zbirajo tudi ob posebnih obredih kot so poroke, pogrebi, praznovanja skupnosti itd. Ko tem dogodkom prisostvujejo v tišini ter z dolžnim spoštovanjem do verske prakse pripadnikov določene vere, tudi oni okušajo gostoljubje, ki jim je namenjeno. Ta praksa je posebno pričevanje o tem, kaj vernike združuje, ne da bi razvrednotili ali zanikali to, v čemer se razlikujejo.

S tega vidika je vredno spomniti na to, kar je papež Frančišek dejal med obiskom mošeje Heydar Aliyev v Bakuju (Azerbajžan) v nedeljo, 2. oktobra 2016: »Pomembno znamenje je, da se srečamo v bratskem prijateljstvu na tem kraju molitve; je znamenje, ki razodeva harmonijo, ki jo verstva lahko gradijo skupaj, začenši z medosebnimi odnosi in dobro voljo odgovornih.«

V kontekstu nedavnih napadov na cerkve, mošeje in sinagoge, ki so jih izvedli zlobneži, za katere se zdi, da imajo obredne kraje za priljubljene cilje svojega slepega in nesmiselnega nasilja, je vredno spomniti na to, kar je zapisano v Dokumentu o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja, Ahmad Al-Tayyib, 4. februarja 2019: »Zaščita obrednih krajev –  templjev, cerkva in mošej – je dolžnost, ki jo morajo zagotoviti verstva, človeške vrednote, mednarodni zakoni in konvencije. Vsak poskus napada na obredne kraje ali ogrožanje preko atentatov, eksplozij ali uničenj je odklon od naukov verstev, kakor tudi jasna kršitev mednarodnega prava.«

Medtem ko cenimo prizadevanja mednarodne skupnosti na različnih ravneh za zaščito obrednih krajev po vsem svetu, upamo, da bodo medsebojna naklonjenost, vzajemno spoštovanje in sodelovanje okrepili naše vezi iskrenega prijateljstva ter omogočili našim skupnostim, da bodo zaščitile obredne kraje ter tako prihodnjim generacijam zagotovile temeljno pravico do izpovedovanja lastnih prepričanj.

Z obnovljenim spoštovanjem in bratskimi pozdravi vam v imenu Papeškega sveta za medverski dialog prijateljsko želiva, da bi mesec ramazan obrodil sadove ter voščiva vesel bajram.

Iz Vatikana, 17. aprila 2020

Kard. Miguel Àngel Cardinal Ayuso Guixot, MCCJ
Predsednik
Msgr. Indunil Kodithuwakku Janakaratne Kankanamalage
Tajnik

Sobota, 2. maj 2020, 12:19