Sprejet novi zakon o pravni ureditvi Vatikana

Papež Frančišek je potrdil novi zakon o pravni ureditvi Države mesta Vatikan, ki zagotavlja večjo neodvisnost sodnikov, poenostavlja pravni sistem in omogoča večjo ločitev preiskovalnega in razsodnega sodišča. S tem je odpravljen zakon iz leta 1987, ki ga je sprejel Janez Pavel II. »Eno od osnovnih načel nove ureditve je prepričanje, da sta neodvisnost sodnikov in njihova profesionalnost nenadomestljiva pogoja za doseganje pravičnosti,« zatrjuje Giuseppe Pignatone, predsednik vatikanskega sodišča.

Andreja Červek – Vatikan

Novi zakon pomeni »uskladitev z aktualnim zgodovinskim in institucionalnim kontekstom, ki zahteva vedno večjo učinkovitost«, piše v izjavi tiskovnega urada Svetega sedeža. Je del »normativnih reform na ekonomsko-finančnem in kazenskem področju, ki so potrebne tudi zaradi sprejemanja pomembnih mednarodnih sporazumov«. Novi zakon pa istočasno »ohranja in zagotavlja specifičnost vatikanskega prava, ki priznava kanonsko ureditev kot prvi normativni vir in prvi interpretativni kriterij«.

Temu pritrdi tudi Giuseppe Pignatone, ki je oktobra 2019 bil imenovan za predsednika sodišča za Državo mesta Vatikan. Za Vatican News pove , da so nove norme na področju pravne ureditve postale »nujne glede na številne in pomembne spremembe, do katerih je po letu 2000, predvsem pa po letu 2013, prišlo v zakonodaji Države mesta Vatikan, še posebej na ekonomsko-finančnem in kazenskem področju, tudi zaradi sprejemanja številnih mednarodnih konvencij«. Po njegovih besedah je vatikansko sodstvo danes poklicano uveljaviti zakonodajo, ki je z mnogih vidikov izredno moderna, predvsem zaradi globalizacije, a postavljena na zakonike, ki so bili sprejeti pred več desetletji. »Predvsem razlaga in uveljavljanje zakonov mora vedno spoštovati specifičnost vatikanskega prava, ki v kanonski ureditvi prepoznava prvi normativni vir in prvi kriterij za razlaganje,« zatrjuje Pignatone.

Izpostavi, da se mora sodna oblast pri svoji dejavnosti navdihovati pri kardinalni kreposti pravičnosti in da je pri doseganju tega rezultata nujno »velikodušno in odgovorno osebno zavzemanje sodnikov« ter prav tako ustreznih institucij, ki zagotavljajo učinkovitost in pravočasnost. »Eden od osnovnih načel nove ureditve je prepričanje, da sta neodvisnost sodnikov in njihova profesionalnost nenadomestljiva pogoja za doseganje tistih kriterijev pravičnosti, ki jih nakaže papež Frančišek v svojem predgovoru,« pove Pignatone.

Med novostmi zakona je večja samostojnost sodniških organov in sodnikov, ki so hierarhično odvisni samo od papeža in subjekti zakona: svoje zadolžitve opravljajo nepristransko in neposredno odgovarjajo sodni policiji. Vatikansko državljanstvo je dodeljeno vsem rednim sodnikom med opravljanjem njihove službe.

Pignatone pojasni, da so določena tudi specifična napotila in zahteve v zvezi z profesionalno usposobljenostjo sodnikov prve in druge stopnje. Da bi se zadostilo zahtevam raznovrstnih dejavnosti vatikanskega sodstva so na eni strani ovrednotene »izkušnje na civilnem, kazenskem in administrativnem področju«, po drugi strani pa se zahteva, da je »vsaj eden od sodnikov v uradih prve stopnje strokovnjak za kanonsko in cerkveno pravo«. Sodniki so izbrani med univerzitetnimi profesorji in med priznanimi pravniki, ki imajo sodniške ali pravosodne izkušnje na civilnem, kazenskem ali administrativnem področju, kot beremo v izjavi tiskovnega urada.

S ciljem, da se »zagotovijo pogoji neodvisnosti in učinkovitosti«, je določen normativ administrativnega osebja, predvidena je avtonomija stroškov sodniških uradov, za urade prve stopnje pa je določeno, da imajo vsaj enega sodnika, zaposlenega polni delovni čas, pravi Pignatone. Ena od pomembnih sprememb je tudi možnost, da predsednik kasacijskega sodišča lahko vključi v sodniški kolegij, ki ga sicer sestavljajo trije kardinali, še druga dva sodnika, imenovana na osnovi usposobljenosti, v primeru da to zahtevajo kompleksnost spornega vprašanja ali določeni motivi.

Sicer pa zakon predpostavlja tudi poenotenje morebitnih disciplinarnih ukrepov za odvetnike, ki so vpisani v odvetniški register.

Audio
Ponedeljek, 16. marec 2020, 14:07