Venezuelski škofje zavračajo obrekljive obtožbe proti msgr. Edgarju Peñi Parri
Andreja Červek – Vatikan
Predsedstvo Venezuelske škofovske konference se čuti dolžno posvariti katoliško ljudstvo ter narodno in mednarodno javnost pred vrsto obrekljivih obtožb, ki se nanašajo na msgr. Edgarja Peño Parro, namestnika za splošne zadeve v državnem tajništvu, ki sicer prihaja iz venezuelske nadškofije Maracaibo.
Škofje z odgovornostjo zatrjujejo, da je msgr. Peña Parra splošno znana in cenjena osebnost, tako s strani venezuelske škofovske konference, vse Cerkve v Venezueli in regionalnega in domačega okolja v Zulii, kakor na krajih, kjer je opravljal diplomatsko službo, zaradi česar venezuelski škofje »pričujejo in jamčijo za njegovo osebo in njegovo služenje Cerkvi«.
Sporočila in nekatere obtožbe na mednarodni ravni proti msgr. Parri, ki so bile okrepljene na narodni in lokalni ravni v Venezueli, so vzbudila »presenečenje in neugodje v katoliškem svetu nadškofije Maracaibo, kakor tudi v Venezueli, kjer je priznan in spoštovan zaradi pomembnega cerkvenega in humanitarnega dela, ki ga je trideset let opravljal na različnih delih sveta v službi Svetega sedeža«, pišejo škofje in dodajajo, da se nekatere informacije, ki bi naj potrjevale dejstva, ne ujemajo ne z datumi in ne s fizično navzočnostjo msgr. Parre.
Tisti, ki so po Evropi in ostalih delih sveta razširjali in propagirali te laži, navidezno v službi resnice, prikrivajo druge cilje. »Ne le da napadajo osebo, diskreditirati hočejo institucijo in spodkopati kredibilnost papeža Frančiška, ko ustvarjajo dvome ter govorijo, da so njegov nauk in njegova dejanja zaznamovani z napačnimi odločitvami njegovih sodelavcev,« piše v izjavi.
Ti, ki delujejo na ta način, hočejo s svojega udobnega in privilegiranega položaja onesposobiti nekoga, ki je jasno povedal, da ima osiromašenje večine in uničenje skupnega doma svoje globoke korenine v nebrzdani ekonomiji, ki ji primanjkuje človečnosti. To jih povezuje z nekaterimi skupinami, ki ignorirajo moralno vrednost papeškega nauka, kajti njihov namen je drugačen. Poleg tega je boleče, da se k tem dodajajo notranji faktorji, ki se jih za te cilje uporablja na neodgovoren način in ki so daleč od etičnih zahtev, ki morajo sijati v vsakem verniku. Papež Frančišek nas je podučil, da se razlike rešujejo preko dialoga, preko kulture srečanja, ne preko sramotenja.
»Na nas vernikih je, da se zatečemo k iskreni molitvi, k usmiljenju, ki deli z drugimi svetlobo in sence, brez izogibanja preiskavi in pojasnitvam, s prepričljivimi dokazi in ne zgolj z neutemeljenimi izjavami in dejanji, ki poškodujejo dostojanstvo človeka in Cerkve kot služabnice človeštva. Potrebujemo resno razločevanje, da nas ne bi prevarali tisti, ki ne iščejo resnice ali transparentnosti, ampak druge cilje,« trdijo venezuelski škofje.
V nadaljevanju poudarijo, da jasno in iskreno podpirajo svetega očeta Frančiška, njegovo osebnost in službo ter ga spremljajo v bolečini, ki rani, a ne povzroča vdaje, pri veselem oznanilu evangelija in pogumnem izvajanju reform, ki terjajo veliko moralno osebnost pri preseganju izzivov. »Bodimo stvarni, a ne izgubimo veselja, drznosti in polne predanosti upanja! Ne pustimo si vzeti misijonarske moči!« (Evangelii gaudium, 109).
»Kot škofovska konferenca prosimo Gospoda in Devico Marijo, naj blagoslovi službo našega brata nadškofa msgr. Edgarja Peño Parro in mu podeli mir in vedrino, da bo njegova vsakodnevna predanost za dobro vseh še bolj radostna ter bo v sodelovanju s kardinalom Pietrom Parolinom še naprej pomagal svetemu očetu Frančišku pri njegovem poslanstvu biti luč in sol v svetu, trpinčenem s situacijami, ki zahtevajo ozdravitev ran in odpiranje poti miru in razumevanja,« sklenejo venezuelski škofje.
