Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik 

Parolin o papeževem potovanju v Afriko: Mir, skrb za stvarstvo, kultura srečanja

Mir, skrb za stvarstvo in kultura srečanja bodo osnovne smernice papeževega 31. apostolskega potovanja v Mozambik, Madagaskar in na Mavricij. Papež Frančišek se bo v treh vzhodnoafriških državah mudil od 4. do 10. septembra. Kardinal Pietro Parolin za Radio Vatikan izpostavlja pomemben poudarek na miru in dialogu.

Andreja Červek – Vatikan

Afrika, bogata z vrednotami in vero

Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, izpostavlja tri glavne teme papeževega apostolskega potovanja na afriško celino: »Podoba, ki jo imamo o Afriki in se jo običajno širi, je celina polna problemov, konfliktov, epidemij … Mislim, da je Afrika predvsem dežela, bogata s človečnostjo, z vrednotami in vero, in zdi se mi, da jo papež vidi ravno s temi čustvi.« Po Parolinovih besedah lahko govorimo o treh poudarkih potovanja: »Prvi je vztrajanje na temi miru, zatem je nedvomno tema skrbi za stvarstvo, v skladu z Laudato si', zatem pa kultura srečanja; vse to pa je povezano z razsežnostjo upanja. Papež bo torej hotel izpostaviti in podpreti vsa ta znamenja upanja, ki že so, vsa prizadevanja za rešitev mnogih konfliktov, za trajnostni razvoj, za spoštovanje in skrb stvarstva.« Če uporabimo izraz sv. Pavla VI., bi lahko rekli, da je Afrika kakor »laboratorij za celostni razvoj«, pri čemer je Parolin izpostavil mnoga pozitivna znamenja, ki obstajajo na afriški celini.

Mozambik. Spremeniti logiko mišljenja

Papež svoje potovanje začenja v Mozambiku, kjer je po desetletjih notranjih konfliktov bil podpisan mirovni sporazum med vlado in takratnimi uporniki Renamo, ki je danes glavna opozicijska stranka. Parolin izrazi upanje, da bo papežev obisk tudi s tega vidika odprl vrata v novo prihodnost. Kot zatrjuje, se je pred kratkim »obrnila nova stran v zgodovini Mozambika«, ki je zelo kompleksna in težka. Najprej je prišlo do vojne za neodvisnost, ki ji je takoj sledila državljanska vojna med dvema glavnima silama, Frelimom in Renamom, ki se je končala leta 1992 z Rimskimi sporazumi, a nestabilnost in konflikti so se nadaljevali. Pred kratkim je prišlo do sprejetja novega mirovnega sporazuma. Cerkev je v vsem tem zelo trpela, pripomni Parolin. Prišlo je do napredka, razvoja, priznanja vloge Cerkve, verske svobode in volje za mir, kar se je tudi pokazalo pred kratkim. »Verjamem, da bo papež izpostavil pomembnost dialoga na splošno, predvsem pa v zvezi s to situacijo v državi. Pomembnost dialoga, odpovedati se enkrat za vselej logiki orožja, logiki nasilja kot metodi reševanja konfliktov, razlik, ki so med enimi in drugimi, ter namesto tega resno poudarjati pot vzajemnega poslušanja, pot sodelovanja, pot povezovanja za celostni razvoj prebivalstva. Mislim, da je pomembno ravno spremeniti logiko v Mozambiku, kakor tudi v mnogih drugih delih sveta, kjer smo priče konfliktom. To je tisto, kar nas prosi papež: nova miselnost, nov pristop k takšnim situacijam.«

Madagaskar. Mladi, revščina

Na Madagaskarju, kamor bo prispel v petek, 6. septembra, bo papež Frančišek srečal »revno Cerkev za revne«. Katoličani sestavljajo približno tretjino prebivalstva. Država je zaznamovana z razgozdovanjem in sušo, sooča pa se tudi s političnimi konflikti. Parolin o Madagaskarju spregovori kot »deželi v polnem kipenju«, »mladi deželi, ki se nahaja pred mnogimi izzivi«, pri čemer najprej izpostavi mlade. »Prvi izziv so ravno mladi, kajti gre za državo, ki mora ponuditi priložnosti, možnosti za rast in prihodnost mnogim mladim.« Na drugem mestu je vprašanje revščine. »Treba je preseči veliko razliko med majhnim številom bogatih in ogromno večino prebivalstva, ki se nahaja v situacijah pomanjkanja. Verjamem, da bo papežev obisk dal impulz k temu prizadevanju, da bi se našlo sredstva in se vsem, predvsem pa mladim, ponudilo to možnost za razvoj in prihodnost. Tudi Cerkev je revna, a si istočasno prizadeva biti pomembna navzočnost, predvsem preko svojih zdravstvenih in izobraževalnih ustanov: biti znamenje upanja za to prebivalstvo. Tudi tukaj bo torej papež utrdil in okrepil to prizadevanje in trud s strani Cerkve.«

Mavricij. Kultura srečanja

V ponedeljek, 9. septembra, bo papež prispel na Mavricij, križišče narodov. Polovica prebivalstva je hinduistov, 28 odstotkov je katoličanov, 17 odstotkov pa muslimanov. Po Parolinovem prepričanju bo v ospredju papeževega obiska te otoške države »kultura srečanja«. Mavricij je večetnična, večverska in večkulturna država. »Ta vidik srečanja med razlikami, kar bo papež zagotovo poudaril, postane posebej očiten, ko se preseže vsaka oblika diskriminacije. Na primer razsežnost sprejemanja odprtosti do migrantov, ki pogosto pridejo od zunaj, ko iščejo kvaliteto boljšega življenja. Tu je tudi dialog med različnimi verstvi, dialog, ki moral služiti sodelovanju, da bi se pristopilo in rešilo probleme družbe in sveta na splošno.«

Prevzeti odgovornost

Parolin ob koncu izrazi še svoje osebno upanje v zvezi s potovanjem ter veselje, da bo papeža spremljal. »Rekel bi dve stvari, ki sta tudi temeljni smernici vsakega pristopanja k Afriki. Prva je, da se Afričani morajo zavedati svoje odgovornosti pri iskanju znotraj svojih družb, svojih držav, rešitve za afriške probleme. Torej obnovljena zavest, da je usoda Afrike, njena prihodnost, v rokah Afričanov: prevzeti odgovornost v tem smislu, da bi se borili proti vsem tistim pojavom, ki ovirajo razvoj in mir. Druga želja se nanaša na pozornost mednarodne skupnosti. Afrika potrebuje prijatelje Afrike in ne oseb interesov, ki jo gledajo z očmi interesa, ampak so osebe, ki zares poskušajo pomagati tej celini, da uporabi vse svoje vire, vse svoje moči za napredovanje in razvijanje,« pravi Parolin. Izpostavlja, da bo lepo tudi »srečanje s krščanskimi skupnostmi, s katoličani, živeti to izkušnjo veselja in vitalnosti, to izkušnjo velikega občestva s katoliškimi skupnostmi, ki zaznamuje skupnosti v Afriki. Tudi to bo zelo lep trenutek. In pomagati tej Cerkvi, ki raste, in biti zatem vedno bolj v službi evangelija in družbe, v katero je umeščena.«

Audio
Petek, 30. avgust 2019, 15:31