Kard. Parolin o diplomaciji Svetega sedeža pod papežem Frančiškom

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek nadaljuje diplomatsko pot Cerkve s tremi posebnimi značilnostmi, pojasni kard. Parolin. Predvsem vabi, naj problemov ne obravnavamo na abstraktni ravni, ampak v njihovi konkretnosti, pri tem pa imamo pred sabo vedno obraze oseb: otrok, ostarelih, emigrantov, žrtev nasilja. Na drugem mestu so periferije. Prej je prevladoval evropocentrični pogled, papež Frančišek pa poskuša vpeljati drugačno perspektivo. Periferije so tiste, ki pomagajo središču razumeti današnjo realnost sveta. Tretja značilnost se nanaša na pro-aktivnost: ne se omejiti na reagiranje na krize, ampak jih poskušati preprečiti in biti navzoči, pri tem pa upoštevati ustrezna sredstva, ki jih imamo na razpolago.

»Vatikanska diplomacija želi biti 'diplomacija evangelija',« pravi kard. Parolin. Papež verjame, da gre za koristno orodje za poslanstvo Cerkve in zatorej goji veliko spoštovanje do nuncijev. Sprejema jih redno in ima z njimi srečanje vsake tri leta. Želi, da svoje delo opravljajo čim bolje. Med zadnjim srečanjem, ki je potekalo 13. junija letos, je papež v duhu ljubezni hotel postaviti v ospredje slabosti, ki lahko njihovo delo naredijo manj učinkovito.

Kard. Parolin zatrdi, da leta Frančiškovega papeževanja niso bila mirna. Kot primer navede reformo in kritike, ki jih je izzval sporazum s Kitajsko. »Kar me je vedno presunilo je drža vedrine papeža Frančiška. Papež je lahko zaskrbljen zaradi problemov, a k njim vedno pristopa z velikim notranjim mirom,« pri čemer Parolin izpostavi papeževo vztrajanje pri veselju, ki se seveda lahko vnese tudi v diplomatsko okolje. »Nihče nam ne more vzeti globokega veselja ob tem, da se čutimo ljubljeni od Gospoda, ki vodi zgodovino onkraj vseh človeških vznemirjanj.«

O srečanju papeža Frančiška z ruskim predsednikom Putinom, ki je na programu v četrtek, 4. julija, državni tajnik pove, da bo srečanje »priložnost za pogovor o vprašanjih, ki skrbijo Sveti sedež, kot sta na primer situacija v Siriji in konflikt na vzhodu Ukrajine«.

Kard. Parolin spregovori o situaciji v Sveti deželi in zatrdi, da je za Sveti sedež načeloma še vedno veljavna rešitev dveh držav z mejami, ki se določijo skupno in so mednarodno priznane na osnovi resolucij Združenih narodov. »Res pa je, da je ta formula deležna vedno večjega skepticizma s strani javnega mnenja. Obstajajo mnogi dvomi o njeni izvedljivosti. Menimo, da je edina pot pot neposrednega dialoga med Izraelci in Palestinci. Ta pa se bo lahko ponovno vzpostavil samo pod pogojem minimalnega medsebojnega zaupanja, ki pa danes primanjkuje.«

Med temami, ki se jih dotakne kard. Parolin je tudi Dokument o bratstvu, ki sta ga podpisala papež Frančišek in veliki imama Al Azharja med papeškim obiskom v Abu Dhabiju. Po kardinalovih besedah je dokument pomemben korak pri dialogu z islamom. Bistven pojem, ki ga najdemo v besedilu, je pojem državljanstva: »Vsi prebivalci neke države so državljani z istimi pravicami in dolžnostmi, ne glede na versko razlikovanje. Zanimivo je, da je dokument v nekaterih islamskih državah že postal del učnih programov v šolah in na univerzah. Kar je dobro znamenje.«