Vatikan: Vrh panameriških sodnikov in pravnikov

Andreja Červek – Vatikan

Socialne pravice in nauk papeža Frančiška

V Vatikanu se zaključuje dvodnevni vrh panameriških sodnikov in pravnikov. Popoldne jih bo nagovoril tudi papež Frančišek. Srečanje je organizirala Papeška akademija družbenih znanosti na temo socialnih pravic in nauka papeža Frančiška. Gre za nadaljevanje srečanja, ki je junija lani potekalo na pravni fakulteti univerze v Buenos Airesu. Prvič so se pravniki in sodniki v Vatikanu zbrali že leta 2016, ko so razpravljali o trgovini z ljudmi in organiziranem kriminalu.

Približno sto udeležencev srečanja se je posvetilo vprašanjem, kot so: kako utrditi tri temeljne elemente družbene pravičnosti – zemlja, bivališče in delo; kako se spoprijeti z denarnimi omejitvami in s finančnimi ali z bančnimi kontrolami, ki so naložene od zunaj in odvisne od zunanjega dolga države; kako premagati politične pritiske in ustvariti svetovno gibanje, ki bo osnovano na neomejeni zaščiti socialnih pravic.

Udeležence je nagovorilo okoli štirideset sodnikov iz Južne, Srednje in Severne Amerike, ki so strokovnjaki za socialne, ekonomske in kulturne pravice. Osredotočili so se na napredek, ki ga zaznavajo pri svojem delu, in ga postavili v kontekst družbenega nauka Cerkve. Obenem so bili zastavljeni nekateri predlogi in rešitve za nove pravne prakse na sodiščih.

Srečanje je prav tako namenjeno oblikovanju stalne panameriške skupine sodnikov za zaščito družbenih pravic, ki bi lahko koordinirala regionalno delo za izboljšanje pravnih politik, v celoti osredotočenih na spoštovanje socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic, obenem pa bi zagotavljala formacijo, tečaje in odbore za zaščito pravnikov, ki se znajdejo pod določenimi pritiski. V prihodnje lahko pričakujemo svetovno srečanje sodnikov o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravica ter nauku papeža Frančiška.

Stefano Zamagni o pravicah

Razliko med državljanskimi pravicami ter ekonomskimi in socialnimi pravicami je za Vatican News pojasnil Stefano Zamagni, predsednik Papeške akademije družbenih znanosti: »Državljanske pravice so negativne, kar pomeni, da jaz spoštujem državljanske pravice, ko drugim ne preprečujem, da bi izrazili svoje svobodno razmišljanje, ko jih ne diskriminiram. Socialne in ekonomske pravice pa so pozitivne, kar pomeni, da je treba zagotoviti porazdelitev virov, da bi se vsem osebam omogočilo uživanje teh socialnih in ekonomskih pravic.« Ni torej dovolj reči osebam 'Pravico imaš jesti', 'Pravico imaš do zdravljenja v primeru bolezni', 'Pravico imaš šolati svoje otroke', kajti če tem trditvam ne sledijo konkretna možnost za dostop do njih, torej če ni ustreznih virov, te pravice ostanejo mrtva črka. »Žal se v današnjem svetu pretirano vztraja na državljanskih pravicah in ne toliko na ekonomskih in socialnih pravicah. Papež Frančišek ne izgublja priložnosti, da pove, da se morajo vse temeljne človeške pravice izvrševati istočasno: neka kategorija pravic ne more napredovati, medtem ko se druge zanemarja. To je pravičnost v polnem pomenu, ki so ga sodniki poklicani izvajati pri svojem delu v različnih državah.«

Privatno – profitno in neprofitno

Zamagni se je še dotaknil vprašanja o privatizaciji zdravstva in opozoril, da je treba razlikovati med privatnim, ki je neprofitno, in privatnim, ki je profitno. Spomnil je, da je zdravstvena pomoč nastala kot neprofitno privatno področje, in sicer v Italiji v 13. stoletju z nastankom združenja Misericordie, ki obstaja še danes. Gre torej za privatno združenje, ki ni državno in ki se ne ukvarja s profitnimi storitvami. Tudi bolnišnice so bile v 13. stoletju ustanovljene s strani katoliške Cerkve, torej kot privatne. »Ko torej danes govorimo o zdravstvenih sistemih, alternativa ni javno, torej državno na eni strani in profitno privatno na drugi, kajti med njima je še tretja tipologija, ki jo moramo mi razširiti. Vemo, da imamo v naših družbah veliko skupin, ki imajo motivacijo in ideale in ki se posvečajo zdravstveni ali izobraževalni dejavnosti. Poseganje države namreč ni zadostno. Zakoni, ki morajo biti sprejeti, morajo torej upoštevati ravno to pluralnost. Z besedami družbenega nauka Cerkve se to imenuje upoštevati načelo subsidiarnosti, kar je tipično katoliško načelo.«