Msgr. Auza ob 25-letnici diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Izraelom

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Varovanje življenja, pravica do verske svobode in vesti

Temeljni sporazum med Svetim sedežem in Izraelom je bil podpisan 30. decembra 1993, 15. junija 1994 pa sta potekali otvoritvi apostolske nunciature v Izraelu ter izraelskega veleposlaništva pri Svetem sedežu. Po besedah nadškofa Auze so bili med ključnimi elementi sporazuma skupno prizadevanje za »varovanje dostojanstva in življenja vsakega človeškega bitja, pospeševanje temeljne pravice do verske svobode in vesti ter zavračanje vsakršne oblike verske nestrpnosti.«

Od leta 1997 Cerkvi priznan pravni status

Ob spominu na čas »25 let napredka in izzivov«, kot je bil naslov srečanja, je stalni opazovalec Svetega sedeža najprej omenil podpis sporazuma 10. novembra 1997, s katerim je bil katoliški Cerkvi in njenim ustanovam v Izraelu priznan pravni status. Poleg tega se nadaljuje delo bilateralne komisije, za katero upajo, da bo v kratkem dosegla sporazum na področju finančnih vprašanj.

Vzgoja za vrednote dialoga, spoštovanja, miru in pravičnosti

Nadškof Auza je prav tako spomnil na prizadevanje izraelske države za to, da »bi mogla katoliška Cerkev svobodno opravljati svoje poslanstvo in na ta način dati svoj prispevek k izraelski družbi«: preko župnij, zdravstvenih ustanov, centrov za socialno pomoč, »predvsem pa preko ustanavljanja, ohranjanja in vodenja šol in drugih vzgojnih ustanov na vseh stopnjah, saj tam poteka vzgoja za vrednote dialoga, spoštovanja, miru in pravičnosti.« Apostolski nuncij je ob tem izrazil svojo hvaležnost »za prizadevanje, da bi na krščanskih svetih krajih ohranili status quo,« za spoštovanje in varovanje katoliških cerkva, samostanov in pokopališč ter za podporo in spodbujanje pri romanjih.

Odnos med judi in kristjani

Po besedah  msgr. Auze »resnično posebni« odnosi med Svetim sedežem in Izraelom izhajajo iz »prepletenih vezi« med judovstvom in krščanstvom ter iz edinstvene značilnosti Svete dežele, ki je sveta za jude, muslimane in kristjane. Njeno »srce« je Jeruzalem, kamor prihajajo verniki treh monoteističnih religij z vsega sveta. Vsi verniki molijo za mir v Jeruzalemu, je ob navajanju Psalma 122 spomnil nadškof Auza. Poudaril je, da Jeruzalem ni le kraj sprave in srečanja med religijami in ljudstvi, ampak tudi znamenje »vzajemnega spoštovanja in mirnega ter skladnega sobivanja« za ves svet.

Boj proti antisemitizmu in kristjanofobiji

Glede na določila temeljnega sporazuma »se je Sveti sedež v teh letih, skupaj z izraelsko državo, odločno boril proti antisemitizmu.« V skladu z naukom papeža Frančiška ponovno obnavlja tovrstno prizadevanje, ki postaja vedno nujnejše pri soočanju z novimi oblikami tovrstnega zla. Hkrati je Sveti sedež prav tako hvaležen za pomoč kristjanom, da so se naučili prepoznati in se pogumno zoperstaviti vedno večjemu nasilju,« ki je usmerjeno proti njim, ter kristjanofobiji. Nadškof Auza je spomnil, da »napadi proti judom in kristjanom prihajajo vedno iz istih nestrpnih virov.« Tamkajšnji kontekst zato spodbuja »k nadaljnjemu prizadevanju za utrjevanje skupne poti,« je svoj nagovor sklenil stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN.