Vatican News

Papež moli za katoličane v Franciji ter prebivalce Pariza

Alessandro Gisotti, direktor »ad interim« Tiskovnega urada Svetega sedeža, je včeraj zvečer objavil tvit, v katerem je zapisal, da je »papež blizu Franciji, moli za francoske katoličane ter prebivalce Pariza, ki so v šoku zaradi grozovitega požara, ki je uničil katedralo #Notre Dame. Zagotavlja, svoje molitve za gasilce ter za tiste, ki se soočajo s to dramatično situacijo.«

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sicer pa je Alessandro Gisotti včeraj takoj po objavi novice o požaru v izjavi za javnost dejal, da je »Sveti sedež s pretresenostjo in žalostjo sprejel novico o grozovitem požaru, ki je opustošil katedralo Notre Dame, simbol krščanstva v Franciji in v svetu. Izražamo svojo bližino francoskim katoličanom in prebivalcem Pariza ter zagotavljamo svoje molitve za gasilce ter za tiste, ki se soočajo s to dramatično situacijo.«   

Ves svet blizu Franciji

Gasilci so po več urah uspeli omejiti požar, ki je uničil streho in stolpič pariške katedrale. Ves svet Francozom izraža svojo bližino, francoski predsednik Macron pa je že včeraj napovedal akcijo zbiranja denarja za obnovo katedrale, ki je tudi del Unescove svetovne dediščine.

Predsednik škofovske konference in pariški nadškof

Po poročanju katoliškega dnevnika »La Croix« je msgr. Eric de Moulin-Beaufort, predsednik francoske škofovske konference, v izjavi zapisal, da nas ta tragedija spominja na to, da nič na tej zemlji ne traja večno. »Veliko mislim na pariško škofijo. Ne bo mogla obhajati krizmene maše. Del našega mesa je bil uničen. Vendar pa upam, da bo to ustvarilo novo spodbudo, vsesplošen premik. Pariški nadškof, msgr. Michel Aupetit, je v tvitu prosil vse župnike v mestu, naj z zvonjenjem zvonov v svojih cerkvah vabijo k molitvi. »Gre za dramo – je dejal –, začetek velikega tedna, v katerem Cerkev podoživlja skrivnost smrti in vstajenja Kristusa, našega upanja.«

Umetniška dela in dragocenosti ohranjene

Približno 500 gasilcem, ki so se borili s požarom, je le-tega uspelo omejiti včeraj v poznih večernih urah. Generalni vikar nadškofije Pariz, Philippe Marset, je na družbenih omrežjih zapisal, da je vstopil v katedralo in videl, da je bilo »vse požgano. Zunanjost stoji, notri pa je vse črno. Videl sem samo, da križ iz zlata še stoji.« Po besedah Laurenta Nuñeza, državnega tajnika na ministrstvu za notranje zadeve, se še ne ve, kako bo vzdržala struktura, vendar pa je dobra novica ta, da so se uspela ohraniti umetniška dela in dragocenosti katedrale: relikvija Kristusove trnove krone in tunika sv. Ludvika ter 16 bakrenih kipov, ki so predstavljali Jezusa, 12 apostolov ter simbole evangelistov. Obkrožali so stolpič, ki se je porušil, pred kratkim pa so jih odstranili prav zaradi obnovitvenih del.

Katedrala v lasti Francije

Gre za prvi hud požar, ki je prizadel katedralo, z gradnjo katere so pričeli leta 1163. Notre Dame je ena najbolj znanih gotskih zgradb na svetu in je v skladu s francosko zakonodajo o ločitvi države in Cerkve iz leta 1905 last francoske države – kakor tudi vse druge katedrale, ki jih je zgradilo Francosko kraljestvo in so izročene v upravljanje katoliški Cerkvi.

Strop iz leta 1326

V času Pariške komune leta 1871 je bilo kmalu zatem, ko je bila katedrala obnovljena in ponovno odprta za javnost, zažganih nekaj klopi in stolov, vendar večje škode ni bilo. Svetišču je bilo prizaneseno tudi v času obeh svetovnih vojn. Strop, ki se je v včerajšnjem požaru porušil, je bil iz leta 1326, tehtal pa je 210 ton. Podporno ogrodje je bilo iz hrastovine. Ocenjujejo, da je bilo zanj potrebno okoli 1300 hrastov, kar pomeni približno 21 hektarjev gozda.

Od začetkov do tretje križarske vojne

Škof Maurice Sully je vse od prevzema škofije leta 1160 spodbujal gradnjo nove in večje katedrale, saj je katedrala sv. Štefana propadla, cerkev Naše Gospe pa je bila premajhna za naraščajoče prebivalstvo: obe cerkvi so porušili, temeljni kamen za novo katedralo pa so položili v prisotnosti papeža Aleksandra III., ki je živel v Parizu od 24. marca do 25. aprila 1163, v času vladanja Ludvika VII. Mlajšega. Zgradba s petimi ladjami in dvojnim hodnikom v apsidi je bila dokončana leta 1182. 19. maja istega leta je Henri de Chateau-Mârçay, posebni odposlanec papeža Lucija III., posvetil glavni oltar, tri leta zatem pa je med prvim obhajanjem bogoslužja v katedrali jeruzalemski patriarh Heraklij pozval k tretji križarski vojni.

Pri gradnji sodelovalo veliko Parižanov

Gradnja katedrale je bila dokončana v dveh obdobjih: leta 1250 je bila zgrajena stavba, medtem ko so do polovice 14. stoletja tako v notranjosti kot zunanjosti zgradbe opravili več del, dokler ni dobila sedanje podobe. Gradnjo katedrale sta financirali tako Cerkev kot francoski kralj, na gradbišču pa je delalo veliko meščanov, ki so nudili svoje kovaške, zidarske in tesarske storitve.   

Torek, 16. april 2019, 10:07