Kardinal Marx med današnjim govorom Kardinal Marx med današnjim govorom 

Kardinal Marx: Transparentna administracija za verodostojnost Cerkve

Drugi dopoldanski nagovor v novi sinodalni dvorani je imel danes kardinal Reinhard Marx, nadškof Münchna in Freisinga, predsednik nemške škofovske konference. Spregovoril je o transparentnosti kot dejanjih in postopkih, ki so razumljivi in izsledljivi.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Transparentnost: razumljiva in izsledljiva dejanja

»Ko vam danes govorim o transparentnosti, govorim v smislu specifičnega razumevanja koncepta transparentnosti. Zame transparentnost pomeni dejanja, odločitve, postopke, procese itd., ki so razumljivi in izsledljivi. Pomembno je razjasniti, koliko administracije potrebuje Cerkev. Na prvi pogled se zdi, da bi je bilo potrebno precej manj.«

Ali res potrebujemo administracijo v Cerkvi?

»Ta trditev bi bila lahko utemeljena na številnih vidikih. Vere ni mogoče upravljati. Božjega Duha nikakor ni mogoče ujeti v datoteko ali mapo. Božja ljubezen odseva v konkretnih dejanjih skrbi za osebe, ne pa v administrativnih dokumentih. Molitev je veliko močnejša od kakršnegakoli števila administrativnih postopkov. Zakramenti so izraz resničnega usmiljenja, medtem ko administracija ostaja del detajlov tega sveta.«

Administracija tudi pomoč v boju proti zlorabam

»Kljub temu pa sem prepričan, da je administracija na področju odgovornosti Cerkve ključnega pomena. Ne gre namreč zgolj za tehnično, specializirano ali funkcionalno vprašanje, ampak je tesno povezano s specifičnimi dejanji Cerkve. Popolnoma funkcionalna administracija v Cerkvi predstavlja pomemben zidak v boju proti zlorabam in pri obravnavanju zlorab, kar bo predstavljeno v nadaljevanju.«

Dejanja Cerkve niso zgolj duhovna

»Cerkev ima poslanstvo na tem svetu. Dogmatična konstitucija o Cerkvi pravi: "Edini srednik Kristus je svojo sveto Cerkev, občestvo vere, upanja in ljubezni, ustanovil in jo nenehno vzdržuje kot vidno družbo. … Toda na družbo, oskrbljeno s hierarhičnimi organi, in na skrivnostno Kristusovo telo, na vidno družbo in duhovno občestvo, na zemeljsko Cerkev in z nebeškimi darovi obogateno Cerkev ne smemo gledati kot na dve stvarnosti, ampak oboje sestavlja eno samo sestavljeno stvarnost, ki obstoji iz božje in človeške sestavine" (št. 8). To pomeni, da dejanja Cerkve na tem svetu ne morejo biti striktno in zgolj duhovna. V življenju Cerkve ne moremo ignorirati vseh temeljnih načel za dobre družbe in organizacije, ki je v službi ljudem.«

Namen administracije

Po besedah kardinala Marxa v Cerkvi potrebujemo dobro in popolnoma funkcionalno administracijo, saj veliko ljudi skupaj dela za to, da bi mogla izpolniti svoje poslanstvo, kar pa tudi zahteva ustrezne materialne vire za njeno delovanje. Administracija normira postopke in procese, dokumentira to, o čemer se je razpravljalo, strinjalo in kar se je doseglo. Tako tudi aktivno prispeva k pravičnosti, redu ter omogoča sodelovanje med ljudmi in ustanovami.

Zloraba administracije – zloraba oblasti

Ob tem pa je predsednik nemške škofovske konference spomnil, da se lahko administracijo tudi zlorabi – in sicer kadar se pozabi, da bi morala biti v službi ljudem, jim pomagati doseči višje cilje in je zaskrbljena le zase. Takrat govorimo o zlorabi oblasti. Le-ta nima majhne vloge pri spolnih zlorabah otrok in mladih, saj administracija pogosto ni prispevala k izpolnitvi poslanstva Cerkve, ampak ga je nasprotno zatemnila, mu vzela ugled ter ga onemogočila. Kartoteke, ki bi lahko dokumentirale grozovita dejanja in poimenovale odgovorne, so bile uničene ali niti niso bile ustvarjene. Namesto krivcev so bile opozorjene in utišane žrtve, njihove pravice so bile poteptane. Način, na katerega je bila cerkvena administracija strukturirana in izvajana, ni prispeval k združevanju človeštva, da bi ga vodilo k Bogu, ampak je kršil te cilje.

Kaj moramo spremeniti?

»To poudari težko dilemo: po eni strani je administracija potrebna, da Cerkev izpolni svoje poslanstvo, po drugi pa lahko tudi neposredno nasprotuje temu poslanstvu. Kako se moramo tega lotiti? Kaj moramo spremeniti ali na kaj moramo biti bolj pozorni?«

Prvi predlog, ki ga je navedel kardinal Marx, je bilo povabilo, da bi bila administracija takšne vrste, da bi se osebe med administrativnimi postopki čutile sprejete in cenjene, da bi imele zaupanje v sistem. Prav tako morajo po njegovem mnenju postopki postati transparentni in izsledljivi, da je razvidno kdo je kaj storil, kdaj, zakaj, kaj je bilo odločeno, zavrnjeno ali določeno.

Štirje ukrepi

Ob koncu svojega govora je kardinal Marx predstavil štiri ukrepe, ki bi jih morali po njegovem mnenju nemudoma uvesti:
1.   Opredeliti namen in meje papeške skrivnosti: v dobi družabnih medijev, ko lahko vsakdo izmed nas skoraj takoj vzpostavi stik in izmenja informacije, je potrebno ponovno opredeliti zaupnost in molčečnost ter ju razlikovati od varstva podatkov.
2.   Poskrbeti za transparentne norme postopkov ter pravila za cerkvene procese.
3.   Javno objaviti statistiko glede števila primerov in podrobnosti, kolikor je le mogoče. 
Nezaupanje v ustanove vodi v teorije zarot glede organizacije in ustvarjanju mitov glede nje. Temu se je mogoče izogniti, če so dejstva predstavljena transparentno.
4.   Objava sodnih aktov.

Izsledljivost in transparentnost za verodostojnost Cerkve

»Če pogledamo ostala vprašanja, ki jih je potrebno soočiti med tem našim srečanjem, je jasno, da sta izsledljivost in transparentnost le ena izmed tematik, ki jih je potrebno upoštevati v povezavi s preprečevanjem zlorab in soočanju z njimi. Kljub temu pa sta izsledljivost in transparentnost zelo pomembni tudi onkraj konteksta zlorab, na primer na področju financ. Prav tako sta odločilen faktor za zaupanje in verodostojnost Cerkve. Storimo pogumen korak v tej smeri.«

Sobota, 23. februar 2019, 13:55