Sinoda: Mladi kot leaderji prihodnosti

Andreja Červek – Vatikan

Dopoldanska razprava, ki se je je udeležil tudi papež Frančišek, se je začela z izročitvijo posebnega darila ravno njemu. Svetemu očetu je 1500 francoskih mladostnikov poklonilo košaro z razglednicami, ki so jih napisali med predsinodalnim srečanjem v Lurdu. Darilo so mu izročili francoski škofje, ki se udeležujejo sinodalnega zasedanja.

Skok naprej v ljubezni

Vsebinsko pa so – kot rečeno – interventi sinodalnih očetov bili osredotočeni na tretji del delovnega dokumenta Instrumentum laboris, ki govori o izbiranju. Generalni relator sinode, kard. Sérgio da Rocha, je na kratko pojasnil: »Izbrati pomeni spreobrniti srce in misli za prenovo pastoralnih praks. Pomeni narediti skok naprej v ljubezni, da bi zares bili Cerkev v izhodu, ki je rodovitna v odnosu do mladih, ki je znamenje bratstva v tem razkosanem svetu, ki je misijonarska na celosten in nesebičen način in ki ima držo odprtosti in sprejemanja do vseh.«

Mladi – goreči plamen, ki išče Kristusa

Zbrane v sinodalni dvorani je nagovoril mlad Indijec Percival Holt, ki se zasedanja udeležuje v vlogi slušatelja. Kot je dejal, so mladi danes »goreči plamen«, a pogostokrat osamljen in žalosten. Po njegovih besedah današnja mladina išče pravega pastirja, išče Kristusa. Mladi so danes kakor Peter, znajo biti egoisti, a prav tako imajo potencial, da postanejo vogelni kamen.

Mlade vzgajati za leadership

Sicer pa so sinodalni očetje govorili o vodenju (leadership). Rečeno je bilo, da je mlade, na primeren način in v skladu s svetopisemskim pogledom na svet, nujno treba pripraviti kot leaderje, ki bodo zmožni poslušati z ustreznim kritičnim čutom, ki se bodo zavzemali za izgradnjo pravičnejše in manj pokvarjene družbe. Formacijo mladih je torej treba okrepiti, pastorala mladih pa mora biti kvalitetna in ne zgolj neko »pridobivanje množice«. Nekateri sinodalni očetje so pri tem opozorili na degradacijo vzgojno-izobraževalnega sistema. Ker v nekaterih državah šola ni več zmožna opravljati svoje vzgojne vloge, si mora Cerkev še bolj prizadevati na tem področju, saj mladi ravno od nje pričakujejo svetlo besedo, jasne odgovore, resnico, ki ni razvodenela in ki jim lahko pomaga razvijati njihovo sposobnost presojanja, da bodo lahko sprejemali zrele odločitve, ki bodo prispevale k skupnemu dobremu. Čeprav se šole ne sme razumeti kot »rezervoarja poklicev«, mora verski pouk mladim vendarle omogočiti, da najdejo odgovore na vprašanja o smislu življenja, pri čemer je pomembno ustvarjati temeljni odnos zaupanja s Cerkvijo, je bilo povedano.

Mladi naj bodo ambasadorji vere

Čudež nesebične ljubezni se danes zdi absurden, primanjkuje solidarnosti, na čut za pravičnost se gleda z brezbrižnostjo. Pred antropološkim redukcionizmom, kjer je človek omejen na potrošnjo, mladim več ne uspe, da bi svojo usodo vzeli v svoje roke. Pred sabo vidijo hipotetično prihodnost, pogosto živijo v revščini in doživljajo neuspehe lokalnih oblasti. A ljubezen do bližnjega se ne more omejiti na zasebno sfero, je bilo poudarjeno v sinodalni dvorani. Ponovno se mora realizirati v različnih sektorjih socialnega, političnega in institucionalnega življenja. Zato mora Cerkev podpirati mlade, govoriti njim in z njimi, jim pomagati postati protagonisti evangelizacije, da bodo »ambasadorji vere« za svoje sovrstnike. Med sinodalnimi očeti je bil ponujen tudi predlog, naj se usmeri na mednarodno prostovoljstvo ter se mladim generacijam ponudi priložnost za okrepitev delovanja in oblikuje vezi med različnimi škofovskimi konferencami po svetu.

Migracija in medverski dialog

Ponovno je bila izpostavljena tudi tema migracije. Poudarjena je bila potreba po sprejemanju, zaščiti, podpori in integraciji migrantov, a tudi po ohranjanju njihove izvorne identitete, da bodo tako lahko s svojo kulturno in duhovno dediščino obogatili družbo, ki jih sprejema. Izražen je bil poziv, naj pred mnogimi mladimi migranti, ki se utapljajo v Sredozemlju, ne ostanemo brezbrižni. Vsak med njimi ima namreč ime in svojo osebno zgodbo, kar ne more biti pozabljeno. V povezavi z migracijo je v sinodalni dvorani bila odprta tudi tematika medverskega dialoga, predvsem z islamom. Kot je bilo rečeno, je dialog bistveni, da se ne bi zaprli vase in postali zadušljiva Cerkev. Obenem pa je pomembno, da se lastne veroizpovedi ne vsiljuje in se ne povzroča prozelitizma, ampak se pričuje na privlačen in verodostojen način, zavedajoč se pri tem, da različna verstva niso nepremostljive ovire, temveč hoja, ki po različnih poteh vodi k istemu Bogu.

Izstopiti iz ustaljenih shem

Cerkev naj torej ponižno gre ven iz ustaljenih shem ter postane avtentična, sprejme naj spremembo iz ljubezni do Kristusa in mladih, je bilo povedano med zasedanjem. Če bodo mladi videli škofe »iti ven«, se bodo tudi sami dvignili s kavča in se posvetili delu za skupno dobro, predvsem na periferijah, med revnimi in izključenimi. Zato je pomembno, da župnije postanejo kraji, kjer lahko mladi s pomočjo ustrezne kateheze razvijajo pravi državljanski in družbeni čut. Med drugim je bil podan predlog, da bi se na škofijski ravni oblikoval svet za mlade, ki bi bil namenjen poslušanju in razločevanju, da bi mladi lahko prispevali k inkulturaciji krščanskega sporočila v svetu. Opozorjeno pa je tudi bilo, naj se ne zanemarja ljudske pobožnosti, ki je zaklad lokalnih Cerkva in ki lahko na radosten način poglobi vero.

Glasba kot sredstvo evangelizacije

Enako je bilo rečeno tudi o glasbi, ki lahko na neposreden način navduši in razveseli mlade. Mladi namreč v glasbi najdejo sredstvo, ki je zmožno izraziti njihovo veselje in nemir. Odkritje lepote vere in očarljivosti evangelija gre tudi preko glasbe, ki lahko služi kot prva evangelizacija, kajti s svojo lepoto približuje utrinek nebes. Brez posnemanja trenutne mode in komercialnih trendov, naj glasba postane močno in pomembno sredstvo evangelizacije, kajti srce mladih je treba napolniti z lepoto ter tudi na ta način prinesti v njihova življenja Božjo luč, je še bilo povedano v sinodalni dvorani.