Četrtkovo srečanje papeža Frančiška in msgr. Alojzija Cvikla. Četrtkovo srečanje papeža Frančiška in msgr. Alojzija Cvikla. 

Pogovor s sinodalnim očetom msgr. Alojzijem Cviklom o prvih delih sinode

Od srede, 3. oktobra, poteka v Vatikanu redna škofovska sinoda o mladih na temo: Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Za sinodalnimi očeti in drugimi udeleženci sinode so 4 generalne skupščine in tudi že delo po skupinah. Kot smo obljubili, smo ponovno povabili sinodalnega očeta msgr. Alojzija Cvikla in ga prosili, da za slovenske poslušalce Radia Vatikan predstavi dosedanje delo in tudi koliko je mogoče vsebinske poudarke.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Prisluhni pogovoru

Msgr. Alojzij Cvikl, hvala, ker ste se ponovno odzvali na povabilu in dobrodošli na Radiu Vatikan.
Lep pozdrav vsem.

Za začetek bi vas prosil, če lahko našim poslušalcem predstavite dosedanje delo sinodalnega zasedanja.
Dobro smo zakorakali v samo dogajanje sinode. To kar me je presenetilo, je to, da sinodalni očetje, čeprav so že malo starejši v letih, so dobri poznavalci mladih. Imajo bogate izkušnje dela z mladimi, tudi to, da so jim mladi blizu. Začeli smo torej s prvim delom sinodalnega dokumenta. Sam dokument ima pet poglavij. Naslov tega je: Cerkev posluša oziroma spoznava svet mladih. To je osnovna misel, potem pa se deli na poglavja. Prvo poglavje je kaj pomeni biti danes mlad. Potem izkušnje in jezik mladih, zatem mladi v potrošniški kulturi, izzivi mladih in kakšno Cerkev si mladi želijo. To so ti sklopi ob katerih se je pogovor vrtel, oziroma smo se poglabljali. Podali smo te torej na pot spoznavanja mladih. To je paleta, to je mozaik različnih kontekstov. To kar je na sinodi lepo, je to, da smo univerzalna, katoliška Cerkev. Zanimivo je to, da so dežele, kjer so mladi zelo povezani s Cerkvijo, drugje so bolj oddaljeni. So dežele, kjer so težave, preizkušnje, ali pa kjer so kristjani manjšina. Vse to se odraža na sinodi.

Glavne teme ob katerih smo se najbolj zaustavljali je: prvo poslušanje. Na prvih dveh zasedanjih je to beseda številka ena: poslušanje. Ne samo, da poslušamo, ampak da slišimo. Ker poslušat je tako, ampak da zares slišiš, da se vživiš v mladega, da začutiš ta svet mladega. Zatem pa empatija, to pomeni Cerkev, ki sočustvuje. So bili nekateri interventi, kjer so bile tudi solze. Ker Cerkev čuti z malimi, trpi z malimi. To je bilo zelo lepo. Ko začutiš, da je Cerkev blizu.

In potem vključevanje. Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Mladi, ki so mogoče na obrobju, da jih vključimo in postanejo del tega našega pastoralnega prizadevanja. Cilj je torej, da se nekaj premakne, da bi mladi začutili, da so sprejeti, pa ne samo, da so sprejeti, ampak da jih vključujemo, da postanejo ne samo gledalci, ampak subjekti. Gre za to, da je v ospredju bolj timsko delo, kjer ima vsak prostor. Vsak ima prostor in tudi mladi s tem, da jih vključujemo, spremljamo in jim pomagamo, da rastejo in tudi zorijo. Zanimivo je bilo slišat o krizi mladih. Vendar je na koncu prišlo do tega, da je bolj kriza odraslih. Kriza mladih je bolj kriza odraslih. Pomeni, odraslih, ki niso sposobni poslušat, oziroma niso sposobni vključevat. Zato je pravzaprav kriza mladih povezana s krizo odraslih. Vedno bolj smo tudi razmišljali, da gre za en proces od krsta do smrti. Ko ti vstopiš v občestvo Cerkve, naj bi te Cerkev spremljala. Mladost je ena od etap. To, kar je bilo večkrat poudarjeno za mladost je, da je dar, da je nekaj lepega, sedaj pa, kako ta dar vnesti v celoto.

Za več prisluhni zvočnemu posnetku…

Sobota, 6. oktober 2018, 18:35