Pogovor s sinodalnim očetom msgr. Alojzijem Cviklom

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Msgr. Alojzij Cvikl, dobrodošli na Radiu Vatikan.
Hvala in lep pozdrav.

V Rim ste prišli dva dni pred začetkom sinode, je bilo potrebno opraviti kakšne formalnosti? Imate občutek, da je Tajništvo za sinodo na organizacijski ravni dobro pripravljeno?
Torej, najprej se bo potrebno malo vživeti v to vzdušje sinode. Najprej sem se šel predstavit, sporočit, da sem prišel. Tam me je že vse čakalo, čakala me je torba, sedežni red, program, izkaznica, ki mi bo omogočala tam gibanje. Tajništvo se zelo trudi. Presenečen sem bil, da je v tem tajništvu veliko mladih. torej je tajništvo zaupalo vsaj sprejeme in te tehnične stvari mladim. Tako sem takoj srečal nekoga iz Nemčije, iz Brazilije, iz Španije. Začelo se je že to univerzalno vzdušje, se že čuti in tudi eno tako veliko pričakovanje polno želja.

Kako pa je potekala vsebinska priprava na sinodo o mladih v Cerkvi na Slovenskem in kako vaša, ko ste zvedeli, da boste delegat Slovenske škofovske konference?
Mene so pred pol leta na zasedanju škofovske konference izbrali za delegata na sinodi, pa izvolili tudi namestnika. Pred dvema mesecema pa so me izbrali za voditelja urada za mlade pri škofovski konferenci. To pomeni, da so mi zaupali koordinacijo dela z mladimi, pastoralo mladih v Sloveniji. Takoj, ko me je doletela ta naloga, sem sklical vse, ki so odgovorni za pastoralo mladih v Sloveniji. Tako smo imeli predsinodalno srečanje 22. septembra v Celju, ki so se ga udeležili skoraj vsi predstavniki. Bilo nas je 22. Tam smo malo pogledali, kako je potekala ta priprava v Sloveniji. Od vprašalnika, odgovorov, ki so jih dali mladi na ta vprašalnik. Malo smo to analizirali. Škoda, da je bil ta vprašalnik zelo v cerkvenih krogih izveden, da ni bil posredovan tudi v laične kroge, kjer bi dobili še druge odmeve ljudi, ki niso tako povezani s Cerkvijo, kakšna so njihova pričakovanja, kakšne so njihove želje. To je mogoče malo manjkalo. V Celju smo se pogovarjal o mojem interventu oziroma prispevku tukaj na sinod, ki sem ga pripravil. Dal sem jim ga, da so ga videli. O njem smo se pogovorili in tudi določene stvari dopolnili. Ker sem želel ravno to, da začnemo poslušat drugega, da smo odprti drug do drugega in iščemo skupaj. Kajti samo tako bomo lahko nekaj naredili v tem segmentu pastorale mladih.

Omenili ste vaš prispevek na sinodi, katerih posebnih tematik s področja mladih se boste dotaknili?
Torej jaz se bom dotaknil samo enega, ker je pač čas omejen na štiri minute. Vzel sem prvi del, peto poglavje, ki govori o poslušanju mladih, kajti zdi se mi to osnova. Če se ne znamo poslušat, ne pridemo skupaj. Ena stvar je poslušat, druga pa je slišat. Ravno govorim o tem, da se moramo učit slišat drug drugega. Sprejet drug drugega takšnega kot je. In potem, papež Frančišek veliko govori o spremljanju, ampak jaz ne morem spremljat človeka, če ne ugotovim na kateri stopnji se nahaja, kje je. Šele potem ga lahko spremljam. Zato je tako pomembno poslušanje. Tudi v Celju, ko smo imeli to srečanje, je pravzaprav bila vaja v poslušanju, da smo drug drugega poslušali, slišali kaj kdo dela, kakšen je uspeh, oziroma kakšne težave ima pri tem svojem delu. Zdi se mi, da je to začetek naše skupne poti naprej, da se poslušamo, da slišimo drug drugega.

V zadnjim mesecih ste pogosto vključevali med slovesnimi mašami v pridige tudi tematiko o mladih, misli papeža Frančiška, ter tudi zgled bl. Antona Martina Slomška. V njih je opaziti, da ste zaznali posebnost mladih v Sloveniji, njihove slabosti ter njihove kvalitete. Katere bi še posebej izpostavili?
Že od vsega začetka, ko sem postal nadškof, sem si zadal eno od prioritet mlade. Ker kot Slomškov naslednik ne bi bil naslednik, če ne bi imel pred seboj mladih. Slomšek je v mladih gledal naš jutri, naše upanje in zato že s tega vidika, sem se predvsem osredotočil na birmance, na pripravo na birmo, ker se mi zdi, da v Sloveniji, za razliko od sinode, sinoda začne gledat na mlade od 16 do 30 let, mi pa že od 13 naprej. To pripravo na birmo vzamemo kot prvo stopnjo vstopa v to obdobje mladih. Tukaj smo mogoče mi malo posebni v Sloveniji. Se mi zdijo res danes mladi zelo prepuščeni samim sebi. Cerkev na Slovenskem se spreminja, duhovniki se starajo, nimamo mladih kaplanov. Včasih so bili kaplani tisti, ki so v župnijah imeli kot prvo poslanstvo delo z mladimi. So bili med njimi, živeli z njimi, hodili z njimi, zdaj pa je tega zaradi starosti duhovnikov vedno manj in tako so občestva, kjer teh mladinskih skupin skoraj ni več. Zdaj se sprijazniti s tem, da tega ni več ali pa iskati nove načine. Sam se zelo trudim, da bi našli nove načine. Zato sem tudi lansko leto imenoval župnika za študentsko župnijo, da smo ustanovili prav župnijo, ki bo imela pred seboj študente in potem te, ki so končali fakulteto. Potem sem tudi imenoval odgovorne za pastoralo mladih, tako da sta dva tukaj, ki sta odgovorna, koordinatorja te naše mladinske pastorale. In tukaj sedaj iščemo načine, kako bi pomagali župnijam, kjer so mladi, pa nimajo nikogar, ki bi jih spremljal, oziroma bil z njimi. To zdaj počasi, počasi postavljamo na noge, torej to pastoralo, ki bi šla naproti mladim in tudi duhovnikom, ki sami tega ne zmorejo.

Želite dodati kakšno misel, povabilo za poslušalce Radia Vatikan?
Sinoda je gotovo velik dogodek. Ne vem, če se zavedamo veličine tega dogodka. Tam nas bo zbranih 414, sem včeraj slišal. Pomeni, da je to velika skupina, kar govori o pomembnosti tega vprašanja. Papež Frančišek, tudi po urniku se vidi, da želi maksimalno izkoristiti te tri tedne. To ne bomo imeli dopusta, ne počitnic, kajti dopoldne in popoldne je delo. Pomeni, da papež Frančišek želi najprej, da spoznamo, kje so danes mladi, kdo so mladi, da potem tudi iščemo poti do teh mladih ter da tem mladim pomagamo najti večje mesto in odgovornost v Cerkvi, da se bodo čutili, ne samo gledalci, ampak tudi kot soustvarjalci. Povabil bi torej vse, da z molitvijo nas podprete pri tem delu, ker gre za skupno dobro. Mladih, če gledamo svetovno, je ena četrtina prebivalstva in kot sem rekel prej, mladi so naš jutri, naše upanje. Zato se mi zdi pomembno tudi za našo Cerkev na Slovenskem, da začnemo mladim posvečati večjo skrb in da jih bomo znali bolj poslušat in tudi bolj vključevat v naše življenje Cerkve na Slovenskem, kjer bodo lahko oni tudi soustvarjalci in sooblikovalci. S tem se bodo čutili sprejete in del tega občestva.

Gospod nadškof, najlepša hvala za obisk in za povedano.
Hvala. Bomo sproti vas obveščali o vseh dogodkih, o vseh premikih na sinodi. Vsekakor pa o dogajanju, ker sinoda je pot. Če se je začela pred enim letom, potem s tistim predsinodalnim srečanjem od tihe do cvetne nedelje, zdaj sinoda kot taka, ampak potem pa čaka še drugi del, še drugo poglavje, ki je uresničevanje te sinode v krajevnih občestvih in Cerkvah. Hvala.

Še večkrat dobrodošli na Radiu Vatikan.
Hvala.