Ruffini: Sinoda nam govori o združeni Cerkvi, ki oznanja evangelij

Andreja Červek - Vatikan

Zasedanje škofovske sinode o mladih se je končalo, a sinodalna pot se nadaljuje. Bil je to dogodek vere in občestva, da bi bolje slišali, kaj nam danes govori Sveti Duh o prinašanju evangelija na vse konce sveta. Tako je sinodo opisal Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo, ki je med sinodo bil odgovoren za komisijo za informiranje, vodil pa je tudi vsakodnevne briefinge.

 Po Ruffinijevih besedah sporočilo sinode o mladih govori predvsem o »lepoti skupne hoje« in o »Cerkvi, ki je lahko mlada, brez strahu, polna navdušenja in povezana«. Dneve med zasedanjem opiše kot »zelo polne, zelo naporne, a izredno lepe«: »Videl sem veliko vere, veliko duha občestva, veliko molitve in veliko potrpežljivosti za poslušanje. Videl sem možnost za boljšo prihodnost. Videl sem, kako papež vodi Cerkev s tem, da spremlja pastirje, jih spodbuja, z njimi moli; in kot pastirji so imeli podporo tudi s strani Božjega ljudstva.«

O komunikaciji med sinodalnim zasedanjem Ruffini pove, da se je oblikoval stalni dialog z mediji po vsem svetu. Če ni komunikacije, ni dialoga, pripomni in pojasni: »Dnevni briefingi so bili ravno to – dialog z več glasovi, sestavljen iz vprašanj in odgovorov.« V svetu, ki je navajen na drugačne mehanizme, kjer razprava ni trenutek soočenja, poslušanja, razločevanja, in kjer se ne išče občestva, ampak spor, ni bilo enostavno razložiti povezanosti sinodalnega dogodka, kjer se je molitev križala z govori in je zasedanje vedno bolj postajalo ena sama stvar ter s spodbudo mladih tudi vedno mlajše. Sinodalna dvorana je bila mesec dni varen prostor, kjer protagonist ni nikoli bilo mnenje posameznega sinodalnega očeta ali posameznega slušatelja, ampak razločevanje zbora v občestvu, ki je skupaj z mladimi hotel razumeti, kaj nam danes govori Sveti Duh, da bi utelesili Jezusovo sporočilo in evangelij v našem času.

Sklepni dokument sinode govori tudi o izzivu na digitalnem področju in vabi k večji navzočnosti v digitalnem svetu. Sinoda je tudi predlagala, da bi se ustvarili posebni uradi za digitalno kulturo in evangelizacijo. Ruffiniju se to zdi temeljena pomena. »Digitalnost ni sredstvo, ampak je okolje. Je okolje našega časa. Je okolje, kjer se vsi jeziki in vse vsebine spojijo, pri tem pa se izbrišeta čas in prostor. Je kraj, kjer se oblikujejo identitete, poznanstva, prijateljstva, ljubezni, mržnje. Vse to je za nas izziv,« pove Ruffini in pripomni, da nam ravno mladi lahko pomagajo »naseliti ta svet«. Eden od sinodalnih očetov je navedel besede svetega arškega župnika: »Pomagajte mi najti pot in potem vam bom jaz povedal za še večjo pot, to je pot svetosti, ljubezni, resnice, nebes, hoje za Jezusom.« Kot je dejal Ruffini, moramo isto povedati tudi mi današnjim mladim. Oni nas znajo voditi v tem svetu, mi pa moramo spremeniti pogled tega sveta. »V digitalni družbi, ki je pogosto zgrajena iz zanikanja drugega, mržnje, lažnosti, lahko mi povrnemo resnico in možnost srečanja. Digitalno okolje, digitalni svet lahko naredimo lepega za življenje,« še zatrdi Paolo Ruffini.