Škofovska sinoda o mladih: Migracija, vzgoja za svobodo, sanje

Andreja Červek – Vatikan

Ena od pomembnih nalog Cerkve je z jasnim in nedvomnim cerkvenim naukom obsoditi in zavrniti organizatorje ilegalne imigracije in trgovine z ljudmi. Sinodalni očetje so izpostavili na stotine mladih, katerih sanje, potenciali in sposobnosti končajo v Sredozemlju. Poudarjeno je bilo, da mora Cerkev pozivati najbolj industrializirane države, da investirajo v najrevnejše, predvsem v tehnološkem smislu, da bi tako vsi mladi lahko prispevali k razvoju svoje izvorne države in ne bi bili prisiljeni emigrirati.

Izpraševanje vesti

Beseda je tekla tudi o zakramentu sprave, pri čemer je bilo poudarjeno, da odpuščanje osvobaja vsake teže in da je pomembno odkriti njegovo razsežnost daru. Bistvenega pomena je izpraševanje vesti, kar so sinodalni očetje tudi opredelili kot temelj za evangelizacijo in vzgojo mladih. Kaj je greh in kaj ni, mora biti jasno opredeljeno, da bi se mladim tako pomagalo prepoznati znamenja Božje navzočnosti v njihovem življenju. Mladi niso poklicani, da ostanejo mladi za vedno, ampak da postanejo odrasli in dajo svoj prispevek pri izgrajevanju Cerkve. V osnovi namreč ni pomembno, ali je nekdo duhovnik, strokovnjak, starš, samski – odgovoriti na Božji klic pomeni slediti poklicanosti k svetosti pri vsaki življenjski izbiri. Pastorala poklicanosti mora premisliti in okrepiti vsa področja milosti in pričevanja, da bo vsak mlad človek prepoznal svojo poklicanost.

Vzgoja za svobodo

Sinodalni očetje so prav tako pozvali k notranji svobodi, ki preprečuje, da bi se posameznik pustil manipulirati s strani drugih in pustil povleči v brezizrazno maso. Ko se sledi Jezusa in njegove zapovedi, se doseže večja svoboda. A vzgoja mladih za in k svobodi zahteva iskanje resnice, saj mladostniki iščejo avtentičnost v svojih vzgojiteljih, želijo bolj verodostojne pastirje, ki znajo živeti Božjo besedo in se zavzemati za revne, kar je povezano tudi z resničnim notranjim spreobrnjenjem in gorečo vero.

Odprto srce in konkretno zanimanje

Rečeno je bilo, da ustrezno spremljanje Cerkve pomeni poslušati z odprtim srcem in s konkretnim zanimanjem, s spodbujanjem poguma in upanja, skrbjo za osebe v vsakem življenjskem obdobju. Pred sovraštvom, nasiljem, pokvarjenostjo, krivico, vojno, ki so zelo razširjeni po svetu, mladi doživljajo določeno eksistencialno fragmentacijo, ki jim spodkopava spoštovanje in zaupanje. Cerkev mora spremljati in stalno sprejemati mlade, spodbujati njihovo svobodo in odgovornost pri prevzemanju dolgotrajnih obveznosti. Izziv Cerkve je stopiti naproti mladim, se z njimi srečati in jim ponuditi ideale vere, ki se živijo konkretno.

Vesela krščanska skupnost

Beseda je tekla tudi o enotni in veseli krščanski skupnosti, ki ima misijonarski čut in posamezniku pomaga, da se zaljubi v evangelij. Ozračje zaprtosti in predsodkov namreč ne pomaga mladim, da bi se čutili sprejeti ter znali živeti bratstvo v toplem in spoštljivem okolju. Skupnosti naj so torej konkretne, preproste, revne in transparentne. Cerkev pa naj mlade spodbuja, da bodo imeli velike sanje – če bodo pastirji sanjali, bodo znali sanjati tudi mladi.