Kardinal Zuppi: čas za pogumne odločitve, ne za oportunizem

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sv. Jožef nas spominja, da moramo tudi mi varovati

Od 20. do 22. marca v Rimu poteka zasedanje Stalnega sveta Italijanske škofovske konference. Uvodni govor je imel njen predsednik, kardinal Matteo Zuppi, bolonjski nadškof, ki je na začetku in na koncu spomnil na zgled svetega Jožefa, čigar god se je v Italiji letos obhajal 20. marca. Najprej je izpostavil njegov zgled skrbi za Marijo in Jezusa. »Ljubi ju, kakor mu je naročil angel, gre onkraj pravičnosti in premaga strah, ki je razumljiv. ... Sveti Jožef nas spominja, da nas Bog varuje in da moramo tudi mi varovati, zlasti v času krize, v pandemijah, ki jih sproža zlo. V njih odkrijemo, da smo vsi ranljivi in romarji na tej zemlji. Jožef prevzame očetovsko odgovornost. Varovati pomeni vzgajati Jezusa, mu pomagati, da se bo razodel. Jožef ga ne navezuje nase, ga ne poseduje: varuje ga, ker posluša in ljubi.«

Ali lahko življenje ponovno zacveti?

Kardinal Zuppi je praznik sv. Jožefa povezal s pomladjo in pričakovanjem velike noči v postnem času. Ob tem se je vprašal, če lahko življenje ponovno zacveti, glede na to, da je na prejšnjem srečanju Stalnega sveta septembra lani uporabil metaforo zime, s katero je opredelil nekatere krhkosti in trpljenja našega časa: zima okolja, družbe, ozemeljskih razlik, natalitete, vzgoje. »Nekateri menijo, da je tovrstna zima nepovratna,« vendar pa je kardinal Zuppi povabil, da bi izkoristili to situacijo, da bi se mogli naučiti »pogleda od spodaj«, ki omogoča, da vzamemo nase napore najbolj ubogih, ter »dolgoročnega pogleda«, ki spodbuja k velikodušni gradnji in posredovanju krščanskega upanja. Le-to zaupa, da se lahko vse spremeni in puščava ponovno zacveti.

Prepoznati težave in verjeti, da se približiujemo novi pomladi

Po mnenju predsednika Italijanske škofovske konference je to tudi današnja perspektiva: potrebno je »iskreno prepoznati težave v Cerkvi in družbi, hkrati pa verjeti, da se približujemo novi pomladi Cerkve, ki odpira nove in pogumne možnosti za prihodnost. To zahteva gorečnost, preroško vizijo, evangeljsko svobodo in duha občestva, velikodušno odgovornost in zastonjsko služenje. Znati moramo prepoznati številna znamenja naklonjenosti in darove, ki so nam zaupani, ter sprejeti resnični izziv, ki je graditi skupnosti, domove, v katerih prebivata Gospod Jezus in njegova Mati, naša Mati, Cerkev«.

Posledice pandemije

V nadaljevanju svojega nagovora se je bolonjski nadškof zaustavil ob pandemiji covida-19, ki je po njegovih besedah na površje prinesla nekatere bolj ali manj prikrite cerkvene slabosti. Vendar pa jih ne smemo »opazovati z vsesplošnim pesimizmom, s tisto prefinjeno skušnjavo, da bi se ustavili le pri težavah, pri omejenostih«, … ne da bi verjeli, da so le-te tudi priložnost za Božje delo. Pri tem je navedel besede papeža Frančiška v letošnji poslanici za mir: »Skupaj s fizičnimi pojavi je covid-19 tudi z dolgotrajnimi učinki povzročil splošno slabo počutje, ki se je nakopičilo v srcu številnih ljudi in družin, z nezanemarljivimi posledicami, ki so jih povečala dolga obdobja izolacije in različne omejitve svobode. Poleg tega ne moremo pozabiti, kako se je pandemija dotaknila nekaterih nevralnih točk družbene in gospodarske ureditve, ter prinesla protislovja in neenakosti. Ogrozila je zagotovljeno delo mnogih in poslabšala vedno bolj razširjeno osamljenost v naših družbah, zlasti najbolj šibkih in ubogih. Pomislimo na primer na milijone neformalnih delavcev na številnih koncih sveta, ki so ostali brez dela in brez vsake podpore ves čas zapore.«

Kaj smo se naučili iz pandemije?

Zatem je kardinal Zuppi dejal, da »moramo preprečiti, da bi uporaba digitalne komunikacije, ki je bila tako pomembna v času izolacije, nadomestila prisotnost in postala funkcionalna za individualizem in patologijo strahu«. Ob tem je izrazil mnenje, da bi bilo dobro, če bi prekinili »toliko računalniških prenosov, ki povzročajo izolacijo. Vprašajmo se: "kaj smo se naučili iz pandemije? Katerih novih poti se moramo lotiti, da bomo opustili verige naših starih navad, da bomo bolje pripravljeni, da si bomo upali kaj novega? Kakšna znamenja življenja in upanja lahko doumemo, da bi šli naprej in skušali izboljšati naš svet?" Gojiti moramo krščansko kulturo, ki bo dala pomen in obliko besedi "skupaj", saj namreč, skupaj, "v bratstvu in solidarnosti, gradimo mir, zagotavljamo pravičnost, premagujemo najbolj boleče dogodke". (Papež Frančišek, Poslanica za mir 2023)«

Pandemija: obdobje "svetnikov izza sosednjih vrat"

Predsednik Italijanske škofovske konference je nadalje spomnil na »številne duhovnike, diakone, bolnišnične kaplane in pastoralne delavce, ki so, včasih tudi za ceno lastnega življenja, prinašali tolažbo tja, kjer sta vladali osamljenost in smrt. Še številčnejša pa je množica laikov, zdravnikov, medicinskih sester, strokovnjakov ali preprostih prostovoljcev, ki so z ljubeznijo spremljali toliko ljudi, zlasti ostarelih, v zadnjem obdobju njihovega življenja. To je bilo obdobje "svetnikov izza sosednjih vrat". Ti so pravzaprav na novo izumili pastoralo izven običajnih fizičnih in mentalnih meja župnij ter izkazali izjemno solidarnost, bližino, zastonjsko ljubezen.«

Čas za pogumne odločitve, ne za oportunizem

Kardinal Zuppi je nato poudaril, da je bil sveti Jožef mož pogumnih odločitev, ki so zaznamovale njegovo življenje in življenje njegove celotne družine. Beg v Egipt je kardinal povezal z zadnjo tragedijo beguncev, ko je na jugu Italije življenje izgubilo več kot 70 oseb, ter se zahvalil vsem, ki so pokazali materinski obraz Cerkve. Spomnil pa je tudi na poziv, ki so ga škofje v Materi namenili politikom. V njem so navedli številne »skrbi, ki zahtevajo gotove odgovore, ne pa začasnih, negotovih in vedno delnih: "Revščine, ki nenehno in zaskrbljujoče naraščajo, demografska zima, razlike med ozemlji, ekološki prehod in energetska kriza, zaščita delovnih mest, zlasti za mlade, migranti, preseganje birokracije ter reforme demokratičnega izražanja države in volilne zakonodaje. Resnično je za vse čas pogumnih odločitev in ne za oportunizem,« je dejal kardinal Zuppi ter spregovoril o Cerkvi v času po pandemiji in na sinodalni poti. Po njegovih besedah je vedno bolj jasno, da je le-ta »misijonarska, v njej je vsakdo poklican in poslan; meri se z vprašanji, izzivi in potrebo po širjenju krščanske kulture kot ključa za razumevanje in tolažbo v tolikem trpljenju. Pandemija je vse nenadoma postavila pred nekatera temeljna bivanjska vprašanja, kot so pomen smrti, zakaj nedolžni trpijo, vrednost človeškega življenja od njegovega začetka do konca, pomen zastonjskosti, krhkosti«. Od tod povabilo, »da bi se Cerkev lotila teh vprašanj ter ponudila luč in upanje za nove razloge, ki osvobajajo strahu«.

Zahvala papežu Frančišku

Zadnji del svojega nagovora pa je predsednik Italijanske škofovske konference namenil papežu Frančišku, ki je palij prejel prav na praznik svetega Jožefa pred desetimi leti. »Vemo, da je zanj sveti Jožef poseben svetnik in v teh desetih letih pontifikata« je pokazal, da mu je v določenih značilnostih podoben. Kardinal Zuppi je svetemu očetu izrazil zahvalo za »nauk, ki nam ga je predal v teh letih,« saj so njegovi govori in dokumenti, »globoko vplivali na življenje naših skupnosti. Spomnil je na njegova simbolična dejanja, kot je bila molitev 27. marca 2020 na praznem Trgu svetega Petra; poljub nog voditeljem Južnega Sudana s prošnjo, naj si prizadevajo za mir v deželi«. Zavzemanje za mir v Ukrajini, pa tudi v številnih vojnih žariščih po svetu. Svojo bližino je izkazal ljudstvom, ki so jih prizadele naravne nesreče. »Obsodil je "globalizacijo brezbrižnosti" in je pozoren do tistih, ki so primorani migrirati v upanju na boljše življenje, pri tem pa tvegajo in pogosto žal izgubijo življenje. Opozarjal je, naj se ne zadovoljimo z besedami "vedno se je delalo tako", ter spodbujal da bi bili Cerkev v izhodu, ki je usmerjena na bivanjske periferije«.

Podobnosti med svetim Jožefom in papežem

Lastnosti svetega Jožefa, ki jih je prevzel tudi papež Frančišek, so po kardinalovem mnenju naslednje: »skrb za druge, skrb za najšibkejše, trdnost vsakdanje vere in pogum, da sanja o Cerkvi sedanjosti in prihodnosti. Njegove besede in dejanja so za nas postala cerkveni program, poleg tega pa nam ponujajo jezik, ki združuje številne ljudi in je razumljiv vsem. Sedaj bi se mu kot glasnik pastirjev Cerkva v Italiji rad zahvalil. In mu hkrati zagotovil naše molitve, naj ga sveti Jožef podpira pri njegovem poslanstvu.«