Dialog in sodelovanje med judi in katoličani po drugem vatikanskem koncilu

Andreja Červek – Vatikan

V središču konference »Rimokatoličani in judje po drugem vatikanskem koncilu«, ki je potekal v sredo, 1. marca, so bili izzivi, ki se pojavljajo v dialogu in sodelovanju med katoličani in judi po koncilu. Dogodek je bil del širšega simpozija, posvečenega katoliško-judovskim odnosom, ki ga Papeška univerza svetega Tomaža (Angelicum) organizira skupaj z Inštitutom za ekumenske študije in Centrom Janeza Pavla II. za medverski dialog.

Razvoj pravega judovsko-krščanskega dialoga

Profesorica Karma Ben-Johanan je pri svojem predavanju v ospredje postavila vprašanje, zakaj bi se katoličani Japonske, Indije in Pakistana, ki se niso nikoli srečali s judi, morali ukvarjati z judovsko-krščansko zgodovino. »Ker je Jezus bil jud,« je odgovorila. »Ker je judovsko Sveto pismo del katoliškega kanona in ker apostol Pavel in nauk Cerkve izrecno potrjujeta, da je zaveza med Bogom in judi nepreklicna.«

Za Radio Vatikan je izpostavila pomembnost odprtosti za dialog z osebami, ki se do sedaj temu področju niso posvečale. Edini način za razvoj pravega judovsko-krščanskega dialoga in ne le »manjših pogovorov med predstavniki«, bi bil vključitev celotne judovske skupnosti in celotne katoliške skupnosti. Izrazila je željo po »večjem dialogu na območjih, kjer judovsko-krščanski odnosi niso preveč relevantni, na primer v evropskih državah, kjer je malo judovskih skupnosti, in tudi v Izraelu, kjer je judovsko-krščanski dialog manj relevanten v primerjavi z ZDA ali Nemčijo ali Italijo«.

Pristop Janeza Pavla II.

Ben-Johanan je spregovorila o prispevku svetega Janeza Pavla II. h katoliško-judovskemu dialogu ter zatrdila, da je zelo zanimiva poteza njegovega pristopa k judovstvu to, da je poljski papež »vstopil v judovski svet in judovska liturgična okolja«: »Vstopil je v sinagogo, šel je pred zid objokovanja. Janez Pavel II. je pogovor in dialog naredil razumljiv za jude, ki niso poznali katoliške teologije.«

Katoliška perspektiva

Katoliški pogled pa je predstavil Gavin D’Costa, sicer gostujoči profesor na Angelicumu. Izhajal je iz dokumenta »Božji darovi in klic so nepreklicni«, ki ga je leta 2015 izdala komisija Svetega sedeža za odnose z judovstvom. Poudaril je, da je »rabinsko judovstvo tudi pristna zaveza z Bogom«, ter dodal, da »katoliška Cerkev uči, da je Jezus Kristus odrešenik vseh ljudi«.

Za Radio Vatikan pa je D'Costa povedal, da prihodnost katoliško-judovskega dialoga pomeni predvsem vzpostavitev dobrih odnosov z različnimi judi. »Tako lahko odkrijemo, kaj je judovstvo, na kakšen način deluje in kako se razlikuje od svetopisemskega judovstva. Rabinsko judovstvo ima veliko oralno tradicijo in način interpretiranja besedil, iz česar se lahko veliko naučimo.« Dodal je še, da bi bilo zanimivo brati Sveto pismo skupaj.