Češka. Karmeličanke zapuščeno kmetijo spremenile v samostan

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kot je zapisala ena izmed karmeličank, so sestre velikokrat premišljevale o besedah preroka Elija »Živ je Bog, v čigar službi smo«. Vendar pa je bilo obdobje gradnje in selitve v novi samostan priložnost, da so njihov pomen doživele na nedoumljiv način. Če bi uporabili besede papeža Frančiška, jih je Bog »poklical na "obrobje", kjer so paradoksalno veliko bližje ljudem kot v središču metropole«. »Vsak dan lahko vidimo, kako Bog deluje za nas in kako lahko na kraju, za katerega se je zdelo, da so ga "vsi pozabili", pričujemo o kontemplativnem življenju in hkrati vabimo k polnosti življenja.«

Gre za kontemplativno skupnost bosonogih karmeličank, ki živi v papeški klavzuri; njihovo poslanstvo je molitev in odpoved za namene Cerkve in zveličanje vseh ljudi. Njihovo skupnost, Karmel svetega Jožefa v Pragi, je v 17. stoletju ustanovila Božja služabnica mati Marija Eletta Jezusova iz italijanskega Ternija, ki je bila tudi ustanoviteljica samostanov na Dunaju, v Gradcu in Pragi.
Leta 2005 so sestre začele iskati kraj, ki bi bil bolj primeren za bivanje, saj so imele v prejšnjem samostanu, ki je bil v neposredni bližini praškega gradu, zelo majhen vrt, ker stavba prvotno ni bila mišljena za klavzurni samostan. Poleg tega pa se je tudi hrup na tem področju nenehno povečeval, tako da so kupile staro kmetijo v kraju Drasty v bližini Prage. Tako se je začela gradnja novega duhovnega centra, ki bo delno služil sestram karmeličankam, en del pa bo odprt tudi za javnost.

Začetki v Drastyju

Zemljišče kmetije, ki je bila v času komunističnega režima odvzeta Cerkvi, je bilo vrnjeno šele 25 let po žametni revoluciji. Kmetija je propadala in mnogi so menili, da je ni več mogoče obnoviti. Področje je bilo zaraslo in je bilo podobno velikemu odlagališču. Sestre so dobile spregled papeške klavzure za čas trajanja projekta in so leta 2018 začele hoditi v Drasty in pričele s prvimi deli. »Sprva so bile same, potem pa jim je sveti Jožef, kateremu se vsakodnevno priporočajo v molitvi, »začel pošiljati številne velikodušne pomočnike«, tudi kasneje, v času selitve.

Leta intenzivnega dela

Po letih, ki so jih sestre preživele v zelo zaprtem okolju, so z velikim navdušenjem nadaljevale z delom na prostem. Kot pravijo same, ob pogledu nazaj spoznavajo, kako jih je Bog »čudežno okrepil«. V prvih mesecih je bilo njihovo glavno delo zbiranje smeti in nalaganje v zabojnike. Sledilo je odstranjevanje plevela in drevesnih zajedavcev. Nekatere sestre so se v tem času naučile uporabljati motorne žage ter celo voziti traktor ali mini bager.
V novi samostan so se karmeličanke preselile leta 2020, samostan v Pragi pa odstopile bosonogim karmeličanom.