Libanon: revščina in politična kriza ne moreta omajati božičnega duha

Andreja Červek – Vatikan

Libanon se božiču približuje brez vlade in z veliko ekonomsko krizo. Približno 80 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, zaradi visoke inflacije pa se plače Libanoncem realno znižujejo. Otežena je oskrba z energijo in hrano. Pojavila pa se je še epidemija kolere z več kot 3600 potrjenimi primeri.

Vera je v teh težkih razmerah kristjanom v Libanonu velika opora, ki jim pomaga ohranjati upanje in v središče božiča postavljati Jezusa. Po dveh letih, zaznamovanih s pandemijo, se za praznike v domovino k svojim družinam vračajo mnogi Libanonci, ki živijo v diaspori.

Ne glede na težke razmere je božič praznik upanja

Salezijanec Simon Zakerian obžaluje, da politične stranke niso dosegle dogovora o izvolitvi novega predsednika, kar še poglablja ekonomsko in politično krizo. »Molimo, da bi Gospod, ki prihaja, v srca politikov, zlasti krščanskih, vnesel božični duh, ki bi jim omogočil videti pot do miru in političnega sporazuma,« pove za Vatican News. Izpostavi, da se krščanske skupnosti kljub ekonomskim razmeram pripravljajo na božič z duhovnimi vajami in molitvenimi srečanji. »Ljudje želijo živeti božič in nihče nam ga ne more ukrasti. Zagotovo bodo navzven prazniki revnejši, toda znotraj se bomo osredotočili na Gospoda, ki nas je prišel rešit,« dodaja Zakerian. Božič bo torej za mnoge Libanonce skromnejši in preprost, s čimer bo mnogo bolj spominjal na betlehemsko votlino. »Božič je praznik upanja. Tudi ko se rodi otrok, družine pozabijo na vsakodnevne bolečine in težave.«

Krajevna Cerkev pa posebno pozornost namenja tudi tisočim sirskim in iraškim beguncem, ki so nastanjeni v Libanonu. Tudi zanje organizirajo duhovne priprave, spovedi in maše. »To so ljudje, ki so izgubili vse,« pove Zakerian in doda, da jim želijo pokazati svojo bližino, tudi z obdarovanjem otrok, pri čemer pomagajo mnogi dobrotniki z vsega sveta.

Karitas bo poskrbel za božično obdarovanje otrok

Predsednik Libanonske Karitas, duhovnik Michel Abboud, pove, da so v tem času njihove dejavnosti usmerjene v pripravo na božič. Mnogo družin si namreč ne more privoščiti osnovnih stvari, zato jim pomagajo s pripravo daril za otroke. Premožnejše libanonske družine pozivajo, naj ob letošnjem božiču pomagajo obdariti otroke iz revnejših družin.

Vernikom pomagajo tudi pri duhovni pripravi, da sredi stiske ne bi pozabili, da je v središču božiča vedno Jezus. Abboud dodaja, da revščina lahko postane »priložnost za doživljanje pravega duha božiča«: »Nismo prvi, ki smo se znašli v resnem ekonomskem položaju, a tako kot Jožef in Marija lahko računamo na Božjo previdnost. Biti reven ni krivda, zato se moramo izogibati temu, da bi to stanje vodilo v izgubo vere.«  Karitas torej deluje na dveh ravneh, duhovni in karitativni: »Otrokom pripovedujemo o Jezusovem življenju in njegovem prihodu za človeštvo, a prav tako jih obdarujemo.«