Kenijska redovnica Wamuyu: Konflikte reševati brez nasilja
Andreja Červek – Vatikan
Wamuyu Teresia Wachira pripada redovni skupnosti Blažene Device Marije, ki jo je leta 1609 ustanovila Angležinja Mary Ward. S. Wamuyu se v svoji domovini Keniji že leta posveča področju pospeševanja kulture miru in nenasilnega reševanja konfliktov. Leta 1991 je postalo vidno njeno delo za kenijske deklice in mlade ženske. Je docentka in voditeljica študijskega programa za mir na Univerzi sv. Pavla v Nairobiju in sopredsednica Pax Christi International.
Komunikacija v konfliktnih situacijah
Osnovni namen, ki mu sledi s. Wamuyu med svojimi predavanji je, afriškim študentom posredovati znanje o mirnem reševanju konfliktov. Kot pojasni za vatikanske medije, gre za »mirovno novinarstvo«: »Opazili smo, da so včasih prav mediji tisti, ki prispevajo k zaostrovanju konfliktnih situacij. To se zgodi, ko se novinarji postavijo na eno ali drugo stran in s svojimi besedami ali načinom sporočanja ali umeščanja svojega sporočila povzročijo dodaten konflikt. Če na primer poročate o dveh straneh v konfliktu, ni treba demonizirati ene od njiju. Mediji bi morali upoštevati obe strani in poiskati način, da se srečata. Skupinam se lahko pomaga, da pridejo do točke, na kateri bodo pripravljene na mediacijo. Mediacija je za nas pomemben dejavnik. Je ključni element našega univerzitetnega izobraževanja.«
Nadaljuje, da bi mediji morali ljudem pomagati videti, kaj vidi druga stran. »Zlasti v Afriki bi morali mediji biti sredstva sprave in graditelji mostov, ne pa da se postavljajo na eno ali drugo stran. Številni spori, zlasti v volilnih kampanjah, nastanejo zaradi načina, kako mediji predstavijo določeno zadevo.«
Afriški način reševanja konfliktov
Vendar bi morali biti odrasli prvi zgled graditeljev miru. »Če želimo mlade naučiti miroljubnosti, se moramo vprašati: ali smo mi odrasli miroljubni? Kako se starša, mož in žena, sporazumevata, ko se ne strinjata?«
Smo različne rože, ki rastejo na istem vrtu
O etničnih in plemenskih spopadih v Afriki s. Wamuyu pove, da jih spodbujajo brezobzirni politiki, ki oborožujejo plemena, da bi si pridobili politično moč v lastno korist ali v korist družine in prijateljev. »Moški so tisti, ki si želijo moči. Vse te velike besede o mojem ljudstvu služijo le temu, da en človek dobi položaj moči,« meni redovna sestra.
»Ne smemo vedno poudarjati, da je neka oseba 'druga'. Vsi smo enaki. Pravzaprav je treba spoštovati različne afriške etnične skupine in plemena. Če bi Bog tako hotel, bi nas naredil med seboj enake. Toda Bog želi, da namesto tega cenimo razlike. Ceniti kulturo drugega pomeni, da se ne prepustimo misli, da je moja kultura boljša ali superiorna. Vedno se bodo našle dobre stvari, ki si jih lahko izposodim iz kulture drugih. Bistvo je, da se moramo zavedati, da smo različne rože, ki rastejo na istem vrtu. Afrika je velik puzzle in ko ga sestavimo, je res čudovit. Vsak kos je drugačen, vendar je del celote.«