Dan »pro orantibus«. Kontemplativni redovi podpirajo življenje Cerkve

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

»Kontemplativni samostani z molitveno tišino in s skrito žrtvijo materinsko podpirajo življenje Cerkve.« S temi besedami je sveti oče 21. novembra spomnil na vsakodnevno prizadevanje klavzurnih skupnosti. Marijina posvetitev za služenje v jeruzalemskem templju spominja zlasti na ideal posvečenega in klavzurnega življenja, zato smo na ta dan posebej vabljeni k molitvi za vse kontemplativne redovnice in redovnike.

Svetilniki, ki razsvetljujejo pot

»Cerkev nam je skozi stoletja vedno kazala Marijo kot summa contemplatrix,« je zapisal papež Frančišek v apostolski konstituciji o ženskem kontemplativnem življenju Vultum Dei Quaerere (Iskanje Božjega obličja). »Od oznanjenja do vstajenja, skozi romanje vere, ki je doseglo vrhunec ob vznožju križa, Marija ostaja v kontemplaciji Skrivnosti, ki v njej prebiva. V Mariji vidimo mistično pot posvečene osebe, ki se utrjuje v ponižni modrosti, ki okuša skrivnost poslednje izpolnitve.« Sveti oče pojasni, da je po zgledu Device Marije »kontemplativna oseba osredotočena na Boga«, zanjo je Bog tisto eno, ki je potrebno, ki »razume pomembnost stvari, vendar ji te ne kradejo srca in ne zapirajo uma, ampak, so lestev, da lahko pride do Boga.« Papež Frančišek je nato v dokumentu opredelil kontemplativne redovnice kot svetilnike, »ki razsvetljujejo pot moških in žensk našega časa« in jih spodbudil, naj bodo »v globokem občestvu s Cerkvijo, da bi postale v njej živo podaljšanje skrivnosti Device Marije, neveste in matere, ki sprejme in varuje Besedo, da bi jo vrnila svetu in prispevala k temu, da bi se Kristus rodil in rasel v srcih moških in žensk, ki jih, čeprav se pogosto ne zavedajo, žeja po Njem, ki je "pot, resnica in življenje".«

Cerkev 21. november obhaja kot dan molitve in zahvale za kontemplativno življenje od leta 1953, v katero sega nastanek Tajništva za podporo kontemplativnim redovnicam. Njegov namen je širiti duhovne vrednote kontemplativnega življenja, ljudi seznaniti z njegovimi bistvenimi elementi, podpirati ženske klavzurne skupnosti pri njihovih vsakodnevnih potrebah in prispevati h kritju zdravstvenih stroškov za redovnice. Danes omenjena organizacija skrbi predvsem za potrebe tistih samostanov po vsem svetu, ki se nahajajo v težavah. Skupaj z Dikasterijem za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja ob letošnjem dnevu »pro orantibus« pripravlja dve srečanji: prvo bo potekalo preko interneta v soboto, 26. novembra, njegov namen pa bo poglobitev zadnjih dveh dokumentov o kontemplativnem življenju Vultum Dei Quaerere in Cor Orans. V nedeljo, 27. novembra, pa bo ob 11. uri v cerkvi sv. Anzelma v Rimu msgr. José Carballo, tajnik Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, daroval sveto mašo, ki jo bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija.

Pogovor z benediktinsko redovnico, ki vodi Radio orantes

Ob dnevu »pro orantibus« je več o kontemplativnem življenju za Radio Vatikan povedala s. Luciana Mirjam Mele iz benediktinske skupnosti v kraju Lecce na jugu Italije, ki skupaj s sosestrami vodi Radio orantes, objavljajo pa tudi različne podkaste. Najprej je odgovorila na vprašanje, kaj danes pomeni moliti za klavzurne redovnice: »Moliti za in s klavzurnimi redovnicami pomeni odkriti eno izmed razsežnosti Cerkve. Gre za razsežnost, ki izhaja iz njene zaročniške zveze s Kristusom, Molivcem, Duhovnikom, ki posreduje za vse človeštvo. S krstom smo deležni te Gospodove službe; v Njem vsa Cerkev moli in s svojim obstojem daruje bogoslužje, ki je všečno Očetu; v Njem imamo prav tako dostop do Očeta. Naše življenje torej poudarja razsežnost, ki je skupna celotni Cerkvi, in to je zelo lepo: gre za ponovno odkritje zelo tesnega odnosa med specifično poklicanostjo in krstno poklicanostjo.«

V nadaljevanju pogovora je s. Luciana odgovorila na vprašanje, v čem so kontemplativne redovnice blizu ljudem: »Menim, da je najpogostejši in najočitnejši način naša prisotnost; skupnost, ki je na določenem ozemlju, ki živi razsežnost skupnega življenja in tudi tvori skupnost, ki se zbira okoli Kristusove skrivnosti. Od tukaj pa izhaja še druga razsežnost, ki je razsežnost poslušanja: poslušanja kot budnosti, pozornosti, brez obsojanja ter sprejemanja dobrega, ki je v vsakem človeku.

V našem samostanu smo ljudem blizu tudi preko Radia orantes. Trenutno sicer zaradi nekaterih obnovitvenih del lahko neposredno prenašamo samo molitev brevirja, vendar pa upamo, da bomo kmalu lahko ponovno prenašali tudi druge molitvene ure. Prav tako pripravljamo različne rubrike in intervjuje. Ena izmed njih se imenuje "Meniška modrost", v njej pa skušamo poleg bogate dediščine našega izročila predstaviti tudi različne sodobne izkušnje, ki so povezane tudi z drugimi verstvi: izkušnje budistov, naših judovskih in muslimanskih prijateljev ter bratov. Tem rubrikam se lahko prisluhne tudi v obliki podcastov na spletni strani našega samostana. Imamo tudi ekumensko rubriko, srečanja in pričevanja, za katere upamo, da lahko dosežejo naša srca. Velik pomen za nas ima tudi Božja beseda, lectio divina. Odziv ljudi je pozitiven. Gre za podelitev, ki nas spodbuja k še večji predanosti, usposobljenosti in zavzetosti.«