Ciudad de Mexico med starimi in novimi kompleksnostmi
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Nekateri izmed vidikov, ki so analizirani v zborniku, so naslednji: neokolonializem in kultura bojkotiranja; demokracija in avtoritarna gibanja; mačizem in emancipacija žensk; migracije in kvalificirane mreže; gvadalupsko izročilo in pojav novih verstev; trajnostni razvoj in endemične revščine; sodobna merila upravljanja in trajne neenakosti. Šola Sinderesi, ki deluje pod okriljem centra »Alberto Hurtado« na Univerzi Gregoriana, je v okviru triletnega raziskovalnega projekta o kakovosti življenja v prestolnicah lani predstavila rezultate o mestu Rim.
Ciudad de Mexico je bil ustanovljen leta 1325, samostojno zvezno okrožje pa je postal približno 500 let zatem. Z 21 milijoni prebivalcev predstavlja privilegiran okvir za razumevanje današnjih razvojnih modelov latinskoameriške družbe, saj ima pomembno zgodovinsko dediščino, sooča pa se tudi z mnogimi izzivi. Prispevki strokovnjakov s področja zgodovinskih, verskih, političnih, ekonomskih, pravnih in družbenih ved, objavljeni v zborniku, omogočajo tri nadaljnje možnosti za poglobitev: na področju normativnih meril, ki narekujejo upravljanje tega velemesta; o njegovem razvoju glede na trenutna trajnostna merila ter o paradigmatičnosti mestne četrti kot je Santa Fe.
Z analizami nameravajo osvetliti številne elemente, s katerimi želijo predstaviti poskus »latinskoameriškega načina« oblikovanja sodobnega mesta »po meri človeka« v tem obdobju velikih sprememb, ki zahtevajo izvirne poskuse družbene organizacije. Kot je dejal papež Frančišek ob koncu svojega apostolskega potovanja leta 2016, »številni moški in ženske s svojo vsakodnevno zavzetostjo odpirajo poti upanja za celotno mehiško družbo«.
Na predstavitvi bodo sodelovali rektor Univerze Gregoriana, direktor rimskega sedeža Fundacije Adenauer, mehiška vatikanistka Valentina Alazraki, mehiški veleposlanik pri Svetem sedežu ter tajnik Papeške komisije za Latinsko
