Išči

Msgr. Visvaldas Kulbokas, apostolski nuncij v Ukrajini Msgr. Visvaldas Kulbokas, apostolski nuncij v Ukrajini 

Ukrajina. Nuncij Kulbokas: Edino orožje, ki nam ostane, je molitev

Na dan novih zračnih napadov na Kijev in druga ukrajinska mesta je nuncij v Ukrajini zatrdil, da imajo s psihološkega vidika »manjši učinek«, a »boleče je pomisliti, da z vsako bombo umrejo osebe in se povzroča škoda«. V mesecu oktobru se zaupajmo Mariji. Edino “orožje“, ki nam ostane, je molitev.

Andreja Červek – Vatikan

»Po sedmih mesecih in pol silovite vojne smo se psihološko navadili. V nekem smislu ima na nas manjši učinek na psihološki ravni, pa vendar boleč, kajti z vsako raketo, z vsako bombo umirajo ljudje, poleg povzročene škode,« je za Vatican News povedal apostolski nuncij v Ukrajini msgr. Visvaldas Kulbokas. »Vedno gre za duhovno izkušnjo, saj smo v mesecu oktobru in edino orožje, ki nam ostane, sta Bog in Marija: v mesecu oktobru se zaupajmo Devici Mariji, ki posreduje za nas in prosi za mir za nas in za ves svet.«

Vemo, da do napadov lahko pride vsak trenutek

»Po vseh teh mesecih silovite vojne se zavedamo, da ob vsakem trenutku in vsak dan lahko pride do novih napadov, kot se je to zgodilo danes, ne samo v Kijevu, ampak tudi na drugih krajih,« je dejal nuncij takoj po letalskih napadih, do katerih je prišlo v ponedeljek, 10. oktobra, zjutraj. Dodal je, da je težko priti do vseh informacij, ker z nekaterimi mesti ni bilo telefonske povezave. Očitno so rakete zadele tudi pomembno infrastrukturo. »V Kijevu nekateri zaposleni na nunciaturi niso uspeli priti v službo, vse mesto je v veliki meri ostalo paralizirano, saj so v času alarma prepovedane skupinske dejavnosti, nakupovanja ali tehnične storitve,« je pojasnil in dodal, da so mesta »ostala dobesedno paralizirana«.

Molitev obupa in stalnega opiranja na Boga

Povabil je k molitvi in izročitvi Devici Mariji. »Tu v Ukrajini je nenehno mesec oktober, je duhovna izkušnja, ki spreobrača in zaradi katere smo vedno bolj združeni z Bogom,« je dejal msgr. Kulbokas in spregovoril o materah in ženah umrlih ali talcev: »Nekatere jočejo za svojimi najdražjimi, druge ne vedo, kje so njihovi otroci ali možje, ter pravijo, da je vsaka sekunda lahko zadnja v njihovem življenju. »Tako tudi molitev postane deloma obupana, deloma pa je v njej zelo močan vidik stalnosti, saj je opiranje na Boga stalno.« Izrazil je upanje, da bi se verniki in tudi neverniki združili in »Boga prosili za mir«.

Cerkve kot zaklonišča. Humanitarna pomoč se nadaljuje

V nadaljevanju je zatrdil, da so cerkve postale del sistema civilne zaščite, saj imajo podzemne prostore, ki lahko sprejmejo veliko število ljudi. Pogosto se namreč zgodi, da se sproži alarm, ko so ljudje pri maši in tako ostanejo po več ur v podzemnih prostorih cerkve. Tudi to je način, kako se pomaga ljudem, ne le vernikom, temveč vsem, ki živijo v okolici cerkva. »Župnije tako postanejo tudi informacijske točke z nasveti, ki jih dajejo duhovniki,« je pojasnil msgr. Kulbokas in dodal, da »vse ostalo teče dalje«. S humanitarnega vidika so škofije, župnije in Karitas še naprej zelo dejavne, predvsem na območjih, ki so utrpela konkretne napade. »Pri tem ne mislim toliko na današnje napade kot na ozemlja, ki so že dolgo pod okupacijo in potrebujejo stalno, vsakodnevno pomoč. Vem, da celo iz Kijeva odhajajo konvoji, ki včasih prepotujejo več sto kilometrov, da bi pomagali tistim regijam, kjer ni ničesar, kjer ni več proizvodnje, kjer ni več dela. So ljudje, ki so ostali tam, in so odvisni od pomoči iz drugih regij.«

Želimo pravičen in resničen mir, ne navideznega

Apostolski nuncij je ob koncu ponovno spomnil na matere in žene, katerih sinovi in možje so talci. Ne vedno več, kam naj gredo, zato se obračajo na svetega očeta s prošnjo za osvoboditev ujetnikov in dodajajo, da edino, kar želijo, je mir, sicer ostaja le ogromno trpljenje. Msgr. Kulbokas je izpostavil besede papeža Frančiška med zadnjim nedeljskim nagovorom, ko je govoril o »pravičnem miru«: »Ko papež govori o miru, vedno govori o miru, ki ni le navidezen, ampak je resnični mir. Ne želimo le navideznega miru, temveč resnični mir, resnično spremembo srca, zlasti tistih, ki so začeli vojno. S tega duhovnega vidika je po mojem osebnem mnenju glavno "orožje" ravno molitev. O tem sem prepričan vsako jutro, ko kot škof obhajam evharistijo. Vem, da govorim neposredno z Jezusom, ki je navzoč na oltarju, in mu ponavljam isto prošnjo: "Potrebna je le ena tvoja beseda, Jezus, in imeli bomo mir." Po mojem mnenju ni drugega izhoda kot molitev in spreobrnjenje tistih, ki so odgovorni za to vojno,« je še dejal msgr. Kulbokas.

torek, 11. oktober 2022, 11:49