Festival duhovnosti. Parolin: izzivi današnjega časa se tičejo vseh
Andreja Červek – Vatikan
Festival duhovnosti »Duša in čas« je nastal z namenom, da bi ustvarili prostor za dialog in razpravo o pomembnih temah današnjega časa, kot so skrb za stvarstvo, izbira politike in ekonomije, ki sta pozorni na skupno dobro, namenska formacija novih generacij, sinodalnost Cerkve in zavedanje o načinih Božjega delovanja v zgodovini. Da bi se odzvali na sedanje in prihodnje izzive, se morajo ljudje, ki jim je mar za lepoto, usodo človeštva in stvarstva ter so sposobni ljubezni, s svojimi idejami in zgledom angažirati in začeti nov čas, zatrjujejo organizatorji.
Gledati si v oči, prisluhniti si, pogovarjati se
Festival pripravljajo tri italijanske katoliške založbe: Frate Indovino, Cantagalli in Città Nuova. Kardinal Parolin izrazi naklonjenost nad pobudo v času po pandemiji, ko se obnavljajo javne prireditve in dogodki. Pomembno je, da se založniki »v času, ki za njihov sektor ni lahek«, povežejo in povabijo k razpravi, soočenju in poglabljanju tem. »Gledati si moramo v oči, si prisluhniti, se pogovarjati, izstopiti iz pogosto avtoreferenčnega sveta družbenih medijev,« zapiše.
Bog nas kliče, naj živimo v tem času
Naslov festivala »Duša in čas« je po Parolinovih besedah pomenljiv. Duša nas spominja, da smo »duhovna bitja«, povezana z nebeškim Očetom, čas pa je »razsežnost, v katero smo neizprosno potopljeni«. To je »naš čas, v katerem nas Bog kliče, naj živimo delamo, uporabljamo svoje talente in pričujemo o evangeliju Jezusa Kristusa«. V tem času živimo dramatične trenutke, nadaljuje kardinal: »Kako naj ne spomnimo na tragedijo vojne v srcu Evrope in številnih vojn, ki so v teku? Kako naj ne spomnimo na posledice pandemije in pomanjkanje ustrezne oskrbe za toliko ljudi po svetu? Kako naj ne spomnimo na lakoto in žejo? Kako naj ne spomnimo na podnebne spremembe in migracije?«
Prizadevanje za prihodnost človeka in sveta
Ob vsem tem imamo še »splošni občutek zbeganosti in osamljenosti«, čeprav je svet izredno povezan. Med izzivi, ki se tičejo vseh, kardinal Parolin izpostavi vprašanje o smislu, zavzemanje za gradnjo bolj človeškega in pravičnega sveta, zahteva po politiki in ekonomiji, ki v središče postavljata skupno dobro in varovanje stvarstva.
