Beatifikacija dveh italijanskih duhovnikov: mučenca in zgledna pastirja
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Kardinal Semeraro je na začetku homilije spomnil, da papež Frančišek že od začetka svojega pontifikata poudarja, da je današnja Cerkev »Cerkev svetnikov« ter da ima »več mučencev kakor v prvih stoletjih« (Homilija v Domu sv. Marte, 15. april 2013). Po besedah prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov sta se množici mučencev 16. oktobra pridružila še dva duhovnika: Giuseppe Bernardi, ki je bil v času tragičnih dogodkov, znanih kot »pokol v Bovesu«, tamkajšnji župnik, in kaplan Mario Ghibaudo, ki je le nekaj tednov pred tem prejel mašniško posvečenje.
Kardinal Semeraro je zbrane povabil, da bi v luči nedeljske Božje besede njuno mučeništvo bolje razumeli in predvsem sprejeli v svoje življenje. Najprej je spomnil na prvo berilo, ki opisuje, kako Mojzes premaga Amalekovo ljudstvo tako, da je držal roke kvišku. Njegova gesta je bila prošnja za posredovanje za Izrael, ki je trpel v boju. Katekizem katoliške Cerkve se je spominja kot prerokbo Jezusove molitve na križu. »Mojzesova molitev je pretresljiva podoba sredniške molitve, ki se je nato dovršila v "edinem sredniku med Bogom in ljudmi, človeku Jezusu Kristusu" (1 Tim 2,5)« (št. 2574).
Ob tem je kardinal dejal, da lahko nova blažena primerjamo z dvignjenima Mojzesovima rokama, ki prosita za Cerkev v Cuneu, ter nadaljeval: »Vendar pa ali ni navsezadnje to naloga, ki vsakega duhovnika? Avtor Pisma Hebrejcem pravi, da je to posebna naloga velikega duhovnika (prim. 5,1-3). Duhovniško poslanstvo je namreč "v bistvu posredovanje". "Duhovnik ne posreduje zato, ker bi bil svet ali ker bi bil bolj zaslužen od drugih, ampak ker veruje v odrešilno moč svojega Gospoda v dobro množice" (P. Bovati, La porta della Parola. Per vivere la misericordia, Vita e Pensiero, Milano 2017, str. 186). Zato je eno izmed vprašanj, ki jih danes škof med obredom duhovniškega posvečenja zastavi kandidatom, tudi naslednje: "Ali hočete skupaj z nami prositi božjega usmiljenja za ljudstvo, ki vam je zaupano, in se redno posvečati molitvi, kakor je naročil Gospod?" Kandidati odgovorijo: Hočem! V času don Bernardija in don Ghibauda teh vprašanj ni bilo v obredu posvečenja; vendar pa sta onadva izrekla "hočem" s svojim življenjem in mučeništvom«.
Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov je nato spomnil na besede, ki jih je ena izmed prič izrekla o Bernardiju: »Iz ljubezni do svoje črede ni zbežal, da bi branil ljudstvo. Bil je dober in velikodušen, dobri pastir, ki da svoje življenje za ovce ...". Tudi o Mariu Ghibaudu, ki je bil umorjen medtem ko je opravljal svojo duhovniško službo in dajal odvezo umirajočemu, je priča izjavila: "Bil je duhovnik, ki je opravljal svoje poslanstvo; pomagal je ljudem na varno, medtem pa je dajal odvezo in blagoslavljal". Tako sta naša blažena, podobno kot Mojzes, dvignila roke proti nebu in prosila Boga«.
Njun lik, ki spominja na križanega Kristusa, je po kardinalovih besedah zgovoren predvsem za duhovnike. »V ospredje namreč postavlja lik duhovniške službe kot posredovanje. Papež Frančišek je na to spomnil pri krizmeni maši leta 2018, ko je, skoraj kakor da bi se pogovarjal z vsakim duhovnikom, dejal: "Če se čutiš daleč od ljudi, se približaj Gospodu, njegovi besedi: v evangeliju te bo Jezus naučil svojega načina gledanja na ljudi, koliko je v njegovih očeh vreden vsak od tistih, za katere je na križu prelil svojo kri. V bližini z Bogom bo beseda v tebi postala meso in ti boš postal duhovnik, ki bo blizu vsemu mesu. V bližini Božjemu ljudstvu bo njegovo boleče meso postalo beseda v tvojem srcu in boš imel o čem govoriti z Bogom, postal boš duhovnik posrednik".«
Vendar pa je sredništvo po besedah kardinala Semerara naloga vsakega kristjana. Apostol Pavel to jasno pove: »Predvsem torej prosim: naj se opravljajo prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za vse ljudi« (1 Tim 2,1). »Krščanska molitev je vedno in predvsem priprošnja za vse ljudi; nikoli ne gre za molitev, ki je delna, ampak je vedno katoliška, vključujoča. Papež Frančišek nas spominja, da "molivec moli za ves svet, na svojih ramenih nosi bolečine in grehe. Moli za vse in za vsakogar: je kakor da bi bil Božja 'antena' v tem svetu'". (Kateheza, 16. december 2020)«
»Kadar ne moremo storiti ničesar drugega, da bi pomagali bližnjemu, nam vedno ostane možnost, da dvignemo svoje roke k Bogu in ga prosimo zanj. "Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? – smo slišali v evangeliju – Bo mar pri njih odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice« (Lk 18,7-8).
Ne le vsak kristjan, ampak vsa Cerkev ima poslanstvo, da udejanja molitev priprošnje, da posreduje za druge. Papež spominja, da ima to dolžnost predvsem vsak, ki mu je zaupana odgovorna vloga: starši, vzgojitelji, posvečeni služabniki, predstojniki skupnosti … Kakor Abraham in Mojzes morajo včasih pred Bogom "zagovarjati" osebe, ki so jim zaupane. V resnici gre za to, da se nanje gleda z očmi in s srcem Boga, z njegovim nepremagljivim sočutjem in nežnostjo« (Kateheza, 16. december 2020).
Kardinal Semeraro je homilijo med beatifikacijo sklenil z naslednjo starodavno blagoslovno molitvijo: »Naj vam bo naklonjena slavna priprošnja vaših mučencev, katerih smrt je dragocena v Božjih očeh« (prim. Gregorijanski zakramentarij).
