Predsednik škofovske konference v pismu Kirilu: vojna je vedno poraz človečnosti
Tiskovni urad Poljske škofovske konference
»Koliko je mogoče ponižno te prosim, da pozoveš k umiku ruske vojske iz suverene države, kot je Ukrajina«, je zapisal. Dodal je, »da noben motiv, noben razlog ne more nikoli opravičiti odločitve za začetek vojaškega vdora v neodvisno državo, bombardiranja stanovanjskih kompleksov, šol ali vrtcev«.
Predsednik škofovske konference je nadalje poudaril, da je vojna vedno poraz človečnosti. »Ta vojna, kot sem zapisal v prejšnjem pismu, je zaradi bližine obeh ljudstev in zaradi njunih krščanskih korenin še bolj nesmiselna. Ali je legitimno uničiti zibelko krščanstva na slovanskih tleh, kraj krsta Rusije?«
Nadškof Gądecki je prosil Kirila tudi, naj pozove ruske vojake, »naj ne sodelujejo v tej krivični vojni, naj odklonijo poslušnost ukazom, katerih rezultat so, kot že vidimo, številni vojni zločini.« »Zavrnitev spoštovanja ukazov je v tem stanju moralna obveznost,« je poudaril v pismu. Istočasno je prosil Kirila, naj pokliče vse pravoslavne brate v Rusiji, naj molijo in se postijo, »da bi se vzpostavil pravičen mir v Ukrajini«.
Predsednik škofovske konference se je na Kirila obrnil že drugič. Prejšnje pismo, ki ga je poslal 14. februarja, je bilo naslovljeno na pravoslavne in katoliške škofe Rusije in Ukrajine. Nadškof Gądecki je ob tej priložnosti pozval, naj se združijo »duhovne sile verujočih v Kristusa v različnih veroizpovedih Rusije, Ukrajine in Poljske … da bi odvrnili fantoma nove vojne na našem področju.«
Tiskovni urad Poljske škofovske konference
Varšava, 2. marca 2022
Pismo Stanislava Gądeckega, predsednika Poljske škofovske konference
Da pa naše molitve ne bi imeli za hinavsko, jo morajo spremljati dejstva. Verjamem, da je vaša svetost mož miru. Naš Gospod Jezus Kristus nas je učil: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« (Mt 5,9). Zato te prosim, brat, da pozoveš Vladimirja Putina, naj končna nesmiselni boj proti ukrajinskemu ljudstvu, v katerem umirajo nedolžni ljudje, trpljenje pa ne zadeva samo vojakov, ampak tudi civiliste – zlasti ženske in otroke. En sam človek lahko z eno samo besedo ustavi trpljenje na tisoče ljudi – in to je predsednik Ruske federacije. Prosim te – kolikor je mogoče ponižno, da pozoveš k umiku ruske vojske iz suverene države, kot je Ukrajina.
Noben motiv, noben razlog nikoli ne opraviči odločitve za začetek vojaškega vdora v neodvisno državo, bombardiranja stanovanjskih kompleksov, šol ali vrtcev. Vojna je vedno poraz človečnosti. Ta vojna je – kot sem zapisal v prejšnjem pismu – zaradi bližine obeh ljudstev in zaradi njunih krščanskih korenin – še bolj nesmiselna. Ali je legitimno uničiti zibelko krščanstva na slovanskih tleh, kraj krsta Rusije?
Prosim te tudi, da pozoveš ruske vojake, naj ne sodelujejo pri tej krivični vojni, naj odklonijo poslušnost ukazom, katerih rezultati so – kot že vidimo – številni vojni zločini. Odklonitev poslušnosti ukazom je v tem stanju moralna dolžnost. Prišel bo čas za poravnavo teh zločinov tudi pred mednarodnimi sodišči. Četudi se bo komu uspelo izogniti človeški pravičnosti, obstaja sodišče, ki se mu ni mogoče izogniti. »Vsi se bomo namreč morali pojaviti pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plačilo za to, kar je v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo” (2 Kor 5,10).
Verjamem, da je veliko Rusov, ki so poslani v vojno, plemenitih ljudi. »Ne vemo, na koga streljati, podobni so nam…«, je rekel eden vaših vojakov. Prosim te torej, da jih pozoveš, naj se čim prej vrnejo domov, ne da bi si omadeževali roke z nedolžno krvjo.
