Padova, Unescova svetovna dediščina. Msgr. Cipolla: Sporočilo umetnosti in vere
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Freske v osmih stavbah in spomeniških kompleksih
Poslikave se nahajajo v osmih stavbah in spomeniških kompleksih v Padovi. Med njimi je tudi znana Giottova Kapela Scrovegni, cerkev sv. Filipa in Jakoba, Palazzo della Ragione (srednjeveška tržnica, mestna hiša in stavba sodne palače), kapela Reggie Carrarese, kjer najdemo sledi nekaterih izrednih umetnikov kot so Giotto, Guariento di Arpo, Giusto de’Menabuoi, Jacopo Avanzi in Jacopo iz Verone.
V Unescovi obrazložitvi je zapisano, da freske pričujejo o izmenjavi idej med različnimi kulturnimi področji. Prav tako predstavljajo svojo veliko ustvarjalno moč, tehniko, ki je ustvarila »nov način gledanja na svet in upodabljanja sveta ter je napovedovala prihod renesančne perspektive.«
Msgr. Cipolla: občudovati ne le tehniko, ampak sporočilo
Kot je v pogovoru za Vatican News dejal padovski škof msgr. Claudio Cipolla, priznanje, ki ga je bila deležna Padova z umestitvijo na Unsescov seznam, ni pomenljivo le za prihodnost: »Predvsem mu je že v sedanjosti uspelo povezati mesto z vsemi njegovimi obrazi, občutljivostmi, napetostmi. Je mesto, katerega del smo tudi mi, Cerkev. V pripravah je bilo veliko sodelovanja med različnimi ustanovami, kar se mi zdi zelo pomembno. Vendar pa je ta izkušnja tudi povabilo, da bi gledali v prihodnost; da bi izhajali iz te izredne zgodovine, ki ima globoke korenine in ki vabi, da bi si prizadevali, da bi bili vredni tega, kar smo prejeli iz preteklosti: tako z intelektualnega kot tudi z duhovnega vidika. Mislim, da je potrebno narediti korak naprej in ne občudovati le tehnike, ampak predvsem sporočilo, ki so ga želeli umetniki predati s svojo umetnostjo: zelo zanimivo je opazovati duhovno vsebino, ki so nam jo zapustili.«
Umetniška dela pričujejo o veri
Msgr. Cipolla je v nadaljevanju spregovoril o dejstvu, da so umetniška dela izraz pričevanja vere: »Menim, da so kakor evangelij, ki ga danes oznanjajo tisti, ki so živeli pred nami: umetniki in tisti, ki so jih navdihnili. Rekel bi, da gre sporočilo, ki se nadaljuje in ga lahko sprejmejo vsi: tudi tisti, ki so manj občutljivi za duhovno ali krščansko razsežnost. V baptisteriju v stolnici smo bili že večkrat priče, kako so tudi ljudje, ki ne izhajajo iz krščanskega okolja, očarani ob obisku. Občutljivost, ki se dotakne srca, je pomembna, govori o človečnosti in duhovnosti.«
Evangelizirati preko lepote
Padovski škof je zatem odgovoril na vprašanje, če lahko lepota tudi evangelizira: »To je eden izmed velikih virov, ki jih imamo. Pripravili smo različne predstavitve in kateheze, preko katerih govorimo o veri, o Jezusu. To je izredna pot, ki jo imamo na razpolago. Tudi Unescovo priznanje nas spodbuja, naj cenimo darove, ki smo jih prejeli in niso samo naši: pripadajo vsemu svetu, darovi družbe, ki so na razpolago vsem, ki želijo hoditi po starodavnih poteh.«
Tesna povezanost Cerkve in družbe v preteklosti
Ob koncu intervjuja pa je msgr. Cipolla spregovoril o dialogu med Cerkvijo in družbo v preteklosti, ki je razviden tudi v omenjenih umetniških delih: »Da, v tistem času je šlo za tesno sodelovanje. Verska razsežnost je bila temeljnega pomena za življenje družbe. Danes je kontekst drugačen, smo v veliko bolj pluralni družbi, vendar pa lepota omogoča dialog, srečanje, tudi v različnih stvarnostih. Tudi preko teh sredstev lahko skupnost vernikov veliko pove, ponudi, da bi globlje živeli kot možje in žene našega časa.«
