Išči

Vatican News
Fotografija s. Anne Rose, ki kleči pred policisti in vojaki, je obkrožila svet in opozorila na situacijo v Mjanmaru Fotografija s. Anne Rose, ki kleči pred policisti in vojaki, je obkrožila svet in opozorila na situacijo v Mjanmaru 

Mjanmar. »Ubijte mene, ne ljudi.« Krik s. Ann Rose je postal knjiga

Medtem ko krizi v Mjanmaru ni videti konca, je v četrtek, 6. maja, izšla knjiga z naslovom »Ubijte mene, ne ljudi«. Novinar Gerolamo Fazzini, nekdanji direktor revije Mondo e missione (Svet in poslanstvo), je intervjuval s. Ann Rose Nu Tawng, ki je postala simbol razorožujočega poguma. Fotografija s. Anne, ki kleči pred mjanmarskimi policisti in vojaki, je obkrožila in pretresla svet.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

To se je najprej zgodilo 28. februarja letos, ko je želela preprečiti, da bi napadli mlade, ki so demonstrirali, drugič pa 8. marca. Njeno dejanje je navdihnilo tudi papeža Frančiška, ki je ob koncu splošne avdience 17. marca dejal: »Tudi jaz poklekam na ulicah Mjanmara in pravim: Naj preneha nasilje!« V tem času je papež Frančišek mjanmarskemu ljudstvu večkrat izrazil svojo molitev in bližino, v nedeljo, 16. maja, pa bo v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo, ki se je bodo udeležili katoličani iz te azijske države, ki živijo v Rimu.

Papeževa maša za Mjanmar izraz bližine

V intervjuju za Radio Vatikan ob izidu nove knjige je Gerolamo Fazzini najprej povedal, kako je sprejel novico o tej sveti maši: »Zelo sem zadovoljen glede te odločitve. Zahvaljujem se papežu Frančišku za to pogumno pobudo, za to dejanje solidarnosti, ki bo zagotovo zelo cenjeno. V mestu Lecco, kjer živim, je tudi skupnost mjanmarskih redovnic, ki so izredno vesele in hvaležne. Krajevna Cerkev to pobudo razumeva kot izraz bližine tega papeža, ki je bil prvi, ki je šel v Mjanmar.«

»Bog me je navdihnil in Sveti Duh je bil z menoj«

Na vprašanje, kako bi opisal s. Anne, je Fazzini odgovoril: »Opredelil bi jo kot preprosto osebo, ki je hkrati tudi velika. Iz opisa njene zgodovine, družine, iz katere izhaja, ter poklicanosti, se vidi, da prihaja iz preprostega okolja: njen oče se je ves čas posvečal verouku. Tisto, zaradi česar je izredna in posebna, ni le njen pogum, ki ga je imela pred vojaki, ampak vera, ki jo je k temu spodbudila. Sama namreč jasno pove: čutila sem, da moram to storiti, Bog me je navdihnil, naj to storim, in Sveti Duh je bil z menoj v tistem trenutku. To me je zelo pretreslo. Poleg tega je prav tako pomembno, da moli za vojake. Rekla jim je precej trde, ostre besede, vendar pa moli zanje in za njihovo spreobrnjenje. Prav tako pravi, da bi bili nekateri izmed njih radi na strani ljudstva, vendar pa jim njihovi odgovorni ne dovolijo. S tega vidika se mi zdi zelo jasna, njena molitev in možnost za odpuščanje pa sta izredno evangeljska.«

Mladi: upanje, protagonisti protesta, želja po demokraciji

Fazzini je zatem spregovoril o tem, kako s. Anne gleda na nove generacije, posebej na t.i. generacijo Z, ki je dejavno vključena v proteste proti vojaški hunti: »Z izredno velikim upanjem in rekel bi tudi z občutkom hvaležnosti. Sestra Anne pravi, da so prav mladi glavni protagonisti tega ljudskega protesta, ki je transverzalen in medgeneracijski, in ki zadeva skoraj vseh 136 etničnih skupin in pripadnikov različnih verstev. Mjanmar je namreč mlada država, povprečna starost je nizka, in mladi so tisti, ki bolj čutijo željo, da bi živeli v demokratični državi. Vedo, da so morali njihovi starši živeti veliko let v temi, in nikakor ne želijo, da bi bila njihova prihodnost podobna temu, kar so živeli njihovi očetje in matere. V zadnjih letih so okusili demokracijo in jo želijo tudi v prihodnosti, vedno bolj polno in celovito.«

Cerkev je na strani ljudstva

Sestra Anne je skupaj z mnogimi drugimi v knjigi opisana kot podoba t.i. »Cerkve s predpasnikom« – kot je dejal don Tonino Bello –, ki gre na ulico, se izpostavi nevarnosti in tvega lastno varnost zaradi svobode. »Na ulice nekdanjega glavnega mesta Jangon in drugih mest so šle mnoge sestre, duhovniki, bogoslovci, laiki … vse to je znamenje katoliške Cerkve, ki se je tokrat bolj kot kdajkoli prej postavila na stran ljudi in želi biti Cerkev v izhodu. V državi, kjer se – tako kot na mnogih drugih azijskih področjih – katoliška vera enači z nečem tujim, je Cerkev želela do konca odigrati svojo vlogo ob tej priložnosti ter reči: solidarni smo z ljudstvom, smo na isti strani in tvegamo, kakor je storila s. Anne. Ne pozabimo, da so na primer v prvih dneh protestov objavili fotografijo nadškofa Mandalaja (ki je drugo največje mesto v državi) s tremi dvignjenimi prsti, ki pomenijo: smo na strani gibanja državljanske nepokorščine proti oblastnosti vojakov. Vemo, da je kardinal Bo z zelo jasnimi besedami povedal, kje je Cerkev.«

Kakšen je poziv zahodnemu svetu?

Napetosti zadnjih treh mesecev v Mjanmaru nakazujejo samo vrh ledene gore, vendar pa so novice, ki prihajajo v javnost, zelo omejene, ponekod je še vedno nadzorovan internet ali celo ni mogoč dostop do njega. Fazzini je v nadaljevanju pogovora odgovoril na vprašanje, kakšen je poziv s. Anne zahodnemu svetu glede situacije v Mjanmaru: »Prošnja je zelo preprosta in neodložljiva: ne pozabite na nas. Gre za krik, ki je izražen na več ravneh. Po eni strani gre za poziv kristjanke drugim kristjanom, naj živijo to solidarnost v veri. Potem pa gre seveda tudi za bolj politično raven. Mjanmarsko ljudstvo se dobro zaveda, da bo šlo za neenak boj, ko se bodo proti vojakom borili s svojimi lastnimi močmi. Ti bodo lahko stisnjeni v kot le, če bo prišlo do posega v obliki sankcij na ekonomskem in političnem področju, ki bi delegitimizirale hunto in rehabilitirale Aung San Su Či – morda jo je mednarodna skupnost prenagljeno postavila na stran zaradi znanega vprašanja Rohing. Sestra Anne poziva, da ne bi pozabili na boj tega ljudstva, na trpljenje ljudi. Hkrati pa tudi, da bi se zavedali, da na tistem koncu sveta poteka pomembna geopolitična in gospodarska igra, v katero so vključena tudi evropska podjetja, ki imajo zahodne interese. Skratka, gre za poziv, da bi si izprašali vest: če nam želite resnično pomagati, spremenite usmeritev.«

Vojska je država znotraj države

Ob koncu intervjuja pa se je Fazzini zaustavil še ob dejstvu, da bi nekateri izmed vojakov želeli biti na strani ljudstva: »Gotovo je razdor tudi znotraj sveta vojakov, če že ne zaradi drugega, ker je povezan z dejstvom, da  gre za različne generacije. Stara vojska je bila na oblasti od leta 1962 do 2015, zdaj obstajajo tudi druge osebnosti in obstaja upanje, da bo prišlo do spremembe tudi znotraj tistega sveta. Problem vojske v Mjanmaru je ta, da ni le središče vojaške moči. Vojska prav tako upravlja dva izredno velika holdinga, ki imata v lasti državna podjetja, lastne bolnice, površine, nepremičnine. Vojska je resnično država znotraj države. Problem je v tem, da obstajajo politični in ekonomski interesi, ki so tako prepleteni in ustaljeni, da jih je zelo težko razdreti. Zato je potrebno, da v igro stopi mednarodna skupnost na različnih ravneh, ali pa je tako, kot da bi morali Mjanmarci sami preplezati steno šeste stopnje.«

Petek, 7. maj 2021, 14:06