V Vuzenici predstavitev pesniške zbirke Srečka Lampreta Slovenski narod

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Prisluhni predstavitvi pesniške zbirke Srečka Lampreta

In vèndar mi Slovenci še živimo

Zbirka sonetov Slovenski narod prinaša 15 domoljubnih sonetnih vencev, kjer avtor z dodelano tehnično formo prepotuje preteklost, sedanjost in prihodnost slovenskega naroda, vse skupaj pa sklene v pozitivnem duhu globoke ljubezni do slovenstva in naše domovine.

Sonet je stalna pesniška oblika, ki se je pojavila v 13. stoletju, vrh pa dosegla z romantičnimi mojstri, kot je pri nas sloviti France Prešeren. Srečko Lampret predano nadaljuje izročilo tehničnih lirikov, ki so do zadnje podrobnosti pilili ritem in verz, da so se pesmi uresničile v svojem polnem blagozvočnem potencialu. Zbirka Slovenski narod tej blago­zvočnosti pridoda udarnost in bojevitost, saj se avtor poda po krvavi zgodovini naroda, ki po njegovem služi za nauk in apel sodobnim Slovencem. »Kri tekla je in duša je trpela,« pravi avtor, ko opisuje zgodovino karantanskih praočetov, ki jo bojevito poveže z dogajanjem v 20. stoletju. Štirinajst sonetnih vencev nazadnje tvori magistralni sonetni venec, ki prinaša sporočilni vrh pričujoče zbirke, zaključi pa jo s strmim in upanjem polnim pogledom v prihodnost našega naroda in države.

O avtorju

Srečko Lampret (1979) živi v Vuzenici, kraju pod Pohorjem, kjer je nekoč služboval tudi škof Slomšek. Po uspešno opravljeni maturi se je vpisal na študij enopredmetne matematike na Pedagoško fakulteto v Mariboru. Januarja 2003 je diplomiral z odliko in pridobil strokovni naziv profesorja matematike. Z matematiko se še vedno ukvarja, zlasti ga zanimajo praštevila. Ljubiteljsko se ukvarja z muzicira­njem na klarinet, ima nekaj lastnih skladb, vodi ansambel in amatersko dram­sko skupino, ki se ukvarja z uprizoritvami skečev, za katere sam piše scenarije. Srečko Lampret od leta 2011 dalje opravlja tudi funkcijo predsednika Kulturnega društva Vuzenica. Narodna zavest mu zelo veliko pomeni, slovenskemu narodu in slovenski domovini pa je posvetil tudi svojo prvo pesniško zbirko Slovenski narod. V poeziji zagovarja klasični pristop z urejeno rimo in metriko.

Pesem iz knjige

SONET IX/12
Državo mora vsak rojak ceníti,
ki je s krvjó in žúlji priborjêna!
Nihčè nam je ne more podaríti –
na roda volji čvrsti je zgrajêna!

Slovenski narod sam jo je ustvaril,
na karantanskih têmeljih zgradí jo;
sovrag po njej je mnogokrat rovaril,
uspel pa níkdar, da si pokorí jo!

Če kdo trdí drugače, tá se láže!
Kdor sliši klic srcá iz globočine,
resnico čuva, da se ne umaže!

Slovenec, ki srcá ima vrline,
čast do države svoje naj izkaže,
a prva naj bo skrb do domovine!
(Str. 144)