Nuncij v Nigeriji: Razlog za nasilje v državi ni samo vera
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Vlada bi morala poskrbeti za spoštovanje zakonov
»Vprašanje nasilja v Nigeriji je zelo mnogovrstno. Ne gre le za posledice teroristov ali drugih oboroženih skupin, ampak so povodi zanj zelo raznoliki. Najprej so to lokalni in etnični sporov, veliko je tudi ugrabitev z namenom izsiljevanja; prav tako je prisotno nasilje na področju oceana, kjer pirati ogrožajo varnost ladij. Menim, da bi morala vlada poskrbeti, da bi ljudje bolj spoštovali zakone, zaščititi življenje in dobrine državljanov brez razlik, ne glede na njihovo pripadnost etniji ali veri.«
Vera je le eden izmed razlogov za nasilje
Msgr. Filippazzi je nato odgovoril na trditev tistih, ki menijo, da je Nigerija globoko razdeljena zaradi vere: »Objektivno lahko rečemo, da muslimani predstavljajo večino prebivalstva na severu, kristjani pa na jugu države, vendar pa mislim, da moramo biti zelo previdni, kadar govorimo o razdeljenosti zaradi vere. V preteklosti, pa tudi danes, mnogi muslimani in kristjani živijo skupaj v miru. Vera je eden izmed razlogov za nasilje, vendar pa poleg tega obstajajo tudi ekonomski, etnični in drugi dejavniki.«
Čas molitve za mir: 22. avgust – 1. oktober
Nuncij v Nigeriji je zatem povedal, kako so bili nedavni pozivi tamkajšnjih škofov in tudi papeža Frančiška sprejeti v javnosti: »Nigerijski škofje so razglasili čas od 22. avgusta do 1. oktobra, ki je državni praznik, za čas molitve za mir v Nigeriji. Papeževe besede po opoldanski molitvi 15. avgusta so prinesle veliko veselja, posebej škofom, ki so v njih prepoznali spodbudo pri svojem poslanstvu. Rad bi omenil posredovanje škofov cerkvene province Kaduna, ki je trenutno najbolj izpostavljeno področje zaradi nasilja. Na lokalni ravni je več pozornosti, medtem ko se mi zdi, da je na ravni države glas Cerkve, glas papeža, nekako utišan. Vendar pa to ne sme biti razlog, da bi prenehali govoriti in zahtevati, da se konča to obdobje nasilja.«
Bližina škofov, spodbuda ljudem
V odgovoru na vprašanje, kako lahko Cerkev sodeluje z državo pri prizadevanjih za mir, je msgr. Filippazzi dejal: »Cerkev je, predvsem preko škofov, blizu ljudem. Škofje province so se zbrali v škofiji Kafanchan, kjer je v zadnjem času največ nasilja; molili so in se srečali z ljudmi, prav tako so objavili dokument s konkretnimi smernicami, kako presegati dano situacijo. Najprej so pozvali državne voditelje, naj bodo bližje ljudstvu. Zatem so nagovorili mlade, saj so v tej situaciji skušani, da bi vstopili v spiralo nasilja; ne poslušajo več staršev, Cerkve, starejših v vasi. Škofje so jih spodbudili, naj pripravijo drugačno prihodnost. Besedo pa so pastirji namenili tudi medijem: zahvalili so se jim za njihovo delo ter jih obenem pozvali, naj ne širijo lažnih ali nenatančnih novic, saj so pogosto prav te povod za novo nasilje. Mnogi so razumeli, da Cerkev želi delati za vse ter si prizadeva graditi mir.«
