Kardinal Tagle Kardinal Tagle 

Caritas Internationalis: Novo upanje za solidarnost v prihodnosti

Izbrisati dolg revnih držav in ponovno pregledati ukrepe, ki prizadenejo civilno prebivalstvo ne da bi obrodili druge sadove: to je poziv Caritas Internationalis med tiskovno konferenco 16. julija, na kateri je bilo predstavljeno letno poročilo te organizacije. Potekala je preko internetnega prenosa, na njej pa so sodelovali: predsednik in generalni tajnik Caritas Internationalis, kardinal Luis Tagle in Aloysius John, kardinal Wilfrid Fox Napier, predsednik Karitas Južna Afrika, ter Rita Rhayem, direktorica Karitas Libanon.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Spremembe: priložnost za novo povezavo solidarnosti

Kardinal Tagle je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da so številne spremembe, ki smo jih doživeli in jih še doživljamo, priložnost za prihodnost, da bi zgradili novo povezavo solidarnosti. Spomnil je, da smo ena sama človeška družina ter da ne smemo pozabiti občutka bližine, ki ga je vzbudila pandemija s tem, ko je prizadela vse. Ta občutek mora po njegovem mnenju pustiti znamenje, ki se izraža v tem, da smo sposobni dajati nove odgovore. Pri tem ne gre le za čustvenost v času zdravstvene krize, ampak tudi za sposobnost, da se odločno borimo proti dramatičnim situacijam kot so lakota v svetu, vojne, nasilja, ki teptajo človeška življenja in dostojanstvo oseb. Kardinal Tagle je še dodal, da to pomeni, da moramo ponovno pridobiti vključujoč pogled, o katerem govori papež Frančišek v okrožnici Laudato si', ter si prizadevati za konkretna dejanja kot je prenehanje vojn po vsem svetu.

Poslabšanje situacije na Bližjem vzhodu

Generalni tajnik Caritas Internationalis pa je poudaril, da se je situacija na Bližnjem vzhodu v zadnjih letih drastično poslabšala, ekonomski ukrepi in embargo proti Siriji pa so položaj še otežili. Po Johnovih besedah enostranski ukrepi brez dialoga ali pogajanj niso nikdar dosegli svojega namena, ampak so bili, nasprotno, škodljivi. Ukrepi, ki naj bi služili kot politično sredstvo, niso prinesli željenih učinkov. Namesto tega so pokazali, kako izredno uničujoče posledice imajo za  življenje oseb, posebej najšibkejših. Cene so se zelo povišale, ljudje nimajo denarja za hrano, širi se podhranjenost, vedno večja pa je tudi jeza do mednarodne skupnosti. Situacija je še slabša za najranljivejše, posebej za otroke, ženske in ostarele, ki so jih že sicer globoko prizadele vojne, napetosti, fundamentalizem in covid-19. Vedno so revni tisti, ki plačajo najvišjo ceno. John je prav tako izpostavil zaskrbljenost, s katero v teh dneh spremljajo Libanon, ki je bil vedno zgled ravnovesja za celotni Bližnji vzhod. Kot je rekel Janez Pavel II., je ta država vedno predstavljala sporočilo svobode in zgled pluralizma za vzhod in zahod.

Zaskrbljenost za Libanon

Direktorica Karitas Libanon je v nadaljevanju predstavitve poudarila, da danes 75% prebivalcev v Libanonu potrebuje pomoč, vrednost lokalne valute pa je padla kar za 80%. Vendar pa po besedah generalnega tajnika to ni edini razlog za veliko zaskrbljenost glede krize v tej državi. Libanon je bil namreč vedno ključno središče za pošiljanje humanitarne pomoči v države kot sta Sirija in Irak. Če se situacija ne izboljša, bodo posledice katastrofalne za celotno področje.

Odpis dolga in prerazporeditev sredstev

Generalni tajnik je prav tako spomnil na večkratne pozive papeža Frančiška bogatim državam, naj odpišejo dolg najrevnejšim državam. Dolg najrevnejših držav po njegovih besedah pogosto s svojim potom in naporom navadno plačajo prav najrevnejši. Caritas Internationalis prav tako poziva k prerazporeditvi sredstev zanesljivim organizacijam, ki delajo s temi skupnostmi. Le tako bo mogoče doseči cilje trajnostnega razvoja ter zagotoviti dostojanstvo najrevnejših.

Poziv k ustavitvi nasilja in preklicu ukrepov

Sodelujoči na predstavitvi letnega poročila so se tako pridružili papeževemu pozivu k ustavitvi vsakršnega nasilja in konflikta ter k takojšnjemu preklicu ukrepov. Aloysius John je nadalje zatrdil, da ukrepi stiskajo najrevnejše in so praktično sredstva za »pasivno ubijanje nedolžnih civilistov.« Po njegovem mnenju so »ukrepi krivični in prizadenejo osebe, ki so najšibkejše, posebej v tem času pandemije. Poleg tega pa prav tako ustvarjajo rodoviten teren za terorizem. Osebe, ki bežijo zaradi težkih situacij, postajajo nelegalni migranti, ki jih zavračajo tako sosednje države kot tudi Evropska unija.

Petek, 17. julij 2020, 14:40