Opat samostana Montecassino ob ponovnem odprtju o času karantene

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Za obiskovalce so 1. junija pripravili brezplačen voden ogled muzeja in samostana, ki je odprt za javnost. Po opatovih besedah so bili ljudje vedri in veseli, posebej tisti, ki Montecassino dokaj redno obiskujejo. Dejal je, da se je videlo, da so se nadihali ozračja miru, ki pomaga človeku, da ponovno najde samega sebe. Za mnoge je bilo pomenljivo, da so se lahko ponovno udeležili svete maše in molitve z menihi.

Večja pozornost na notranje življenje

Opat je v intervjuju povedal, kaj se je v tem težkem obdobju spremenilo za njihov samostan: »Z zunanjega vidika je to, kar se je spremenilo, dejstvo, da smo bili zaprti za javnost, za romarje in turiste. Zaradi tega smo imeli tudi težave z vidika upravljanja, saj imamo več zaposlenih, do katerih imamo veliko odgovornost. Poleg tega pa se je tudi povečal zunanji vidik klavzure, ki jo menihi običajno živimo. Dejstvo, da precej časa nismo imeli stikov z zunanjim svetom, nam je omogočilo, da smo bolj ovrednotili razsežnost samote. Lahko bi rekel, da smo po bili po eni strani bolj pozorni, da smo gojili notranje življenje, hkrati pa tudi bolj prisluhnili temu, kar se je dogajalo v svetu.«

V času karantene več molitve, posebej za preizkušane

Na vprašanje, če je v času karantene molitev postala manj intenzivna, je p. Ogliari odgovoril: »Molitev v samostanski skupnosti sledi svojemu običajnemu ritmu, ne glede na to, kaj se dogaja zunaj ali znotraj. Redno smo se zbirali ob obhajanju evharistije in molitvi brevirja, urah molitve skupnosti, ki narekujejo naš dan. Zaradi karantene pa smo mogli vključiti še kakšno dodatno molitev, predvsem za tiste, ki so bili osebno preizkušani v tem času pandemije. Imeli smo več časa za osebno molitev ter za molitev z Božjo besedo.«

Stik z verniki tudi v času zaprtja

Kljub zaprtju samostana za obiskovalce pa so patri ostali povezani z verniki: »Tudi mi smo si prizadevali, da bi ohranjali živ stik, predvsem s tistimi, ki nas precej redno obiskujejo in spremljajo. To smo storili preko interneta. Že več let imamo namreč svojo spletno stran, ki smo jo poskušali v tem času še bolj izkoristiti: poskrbeli smo za neposredne prenose svetih maš, podcaste ter objave na družabnih omrežjih. Ta sredstva so nam omogočila, da smo ostali na razpolago tistim, ki so nas potrebovali. Nikomur nismo odrekli svoje bližine.«