Msgr. Pizzaballa pri krizmeni maši: Potreba po pravičnosti, spravi in ljubezni

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Duhovnik mora v Božji besedi najti moč in pogum

Med homilijo je dejal, da na to obhajanje bogoslužja ne gleda le kot na slovesnost, ki je morala biti prestavljena zaradi okoliščin. Poudaril je, da mora »težko obdobje, ki smo ga živeli zaradi pandemije in njenih posledic, postati tudi povabilo, da bi ponovno razmislili o sebi na drugačen način.« Posebej je nagovoril duhovnike ter jih spomnil, da je njihova naloga poskrbeti predvsem za to, da bo »odmevala Božja beseda, ki popravlja antropološke poglede, ki so preveč kratkovidni; ki razširja politične in socialne strategije, ki so preveč omejene; ki kaže našim skupnostim, ki so utrujene in zmedene, evangeljske poti vere in tega, kar je bistveno, poti zmernosti in podelitve.« Po besedah msgr. Pizzaballe se duhovnik ne sme predajati cenenemu splošnemu optimizmu, ampak je potrebno v »Božji besedi najti moč in pogum za dejanja in besede upanja, ki je utemeljeno na Bogu zaveze, ki … se nikoli ne izneveri svoji obljubi, da bo ponovno pozidal naše razvaline.«

Potrebna celovita podaritev samega sebe sredi življenja sveta

Apostolski administrator latinskega patriarhata v Jeruzalemu je poleg tega spomnil, da se morajo škofje in duhovniki poistovetiti s Kristusom in sicer tako, da se odpovejo vsemu, kar preprečuje odnos z Bogom Očetom. Prihodnost bo, po njegovih besedah, prinesla revščino ter stare in nove bolečine, zaradi katerih bodo še bolj nujne pravičnost, sprava in ljubezen. Zato bo potrebna popolna podaritev samega sebe sredi življenja sveta; potrebno bo vzeti nase napor in prizadevanje, da bi nosili bremena drug drugemu, v radosti in bolečini, v samoti poslanstva ali v podeljenem bratstvu.

Poklicani ostati svobodni

»Sredi sveta, ki govori o svobodi, a izumlja vedno nove oblike suženjstva, smo poklicani ostati svobodni,« je nadaljeval msgr. Pizzaballa; svobodni za Kraljestvo, prosti nekoristnih bremen, navad in običajev, ki so morda pomirjajoči, vendar pa ne nagovarjajo življenja, ker v sebi nimajo več življenja; svobodni za "danes" rešitve, ki odmeva v vsakem resničnem srečanju s Kristusom.«

Prošnja za Cerkev

Ob koncu je nadškof prosil za Cerkev, da bi bila »resnično preroška, globoko duhovniška, pristno kraljevska, … prosta človeških logik oblasti ter zato sposobna tolažiti, imeti pogumno vizijo, govoriti na človekovo srce, prinašati Bogu in Mu podariti svoje življenje iz ljubezni do sveta; pričevati o vladanju Kristusa nad svetom, vladanju ljubezni, daru, svobode in zastonjskosti.«