Kardinal Tagle: Pandemija virusa naj povzroči pandemijo karitativnosti
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Izredne razmere niso novost
Drage sestre in bratje, nahajamo se sredi izrednih razmer, ki so posledice koronavirusa 19. Izredne razmere, pojaviti se, se nanaša na nepredvidljiv dogodek, ki se je pojavil pred nami in zahteva od nas pozornost. Izredne razmere za nas niso novost: vsako leto doživljamo potrese, tajfune, poplave, sušo in bolezni. Vendar pa so omejene na določen kraj in zadevajo omejeno število oseb. Trenutno izredno stanje zaradi covid-19 se imenuje pandemija, beseda izhaja iz dveh grških besed: »pan«, ki pomeni »vsi« in »demo«, kar pomeni »ljudstvo ali prebivalstvo«. Pandemija prizadene vse ali skoraj vse ljudi. Lahko bi rekli, da gre pri covidu-19 za splošne ali svetovne izredne razmere. Prizadel nas je skoraj vse in prav tako terja odgovor nas vseh.
Najprej mislimo nase, vendar ne zgolj nase
V času izrednih razmer instinktivno mislimo najprej nase, na svojo družino in na osebe, ki so nam blizu. Storili bomo kar je v naši moči, da bi jih zaščitili. Čeprav je v splošnem tovrstna reakcija v svojem bistvu dobra, pa moramo biti pozorni na to, da ne bi mislili zgolj nase. Ne smemo dopustiti, da bi zaradi strahu postali slepe za potrebe drugih ljudi, ki imajo iste potrebe kot jih imamo sami. Preprečiti moramo, da bi strah pokončal pristno skrb za sosede. V izrednih razmerah se prav tako pokaže resnično srce človeka. V izrednih razmerah, ki zadevajo vse ljudi (pandemija), tako upamo, da bomo videli pandemične izredne razmere skrbi, sočutja in ljubezni. Krizo izrednih razmer, ki izbruhne nepričakovano, je mogoče soočiti le z enakim »izbruhom« upanja. Pandemično širjenje virusa mora povzročiti pandemično »okuženje« s karitativnostjo. Zgodovina bo sodila našo generacijo glede na moč nesebične ljubezni, ki jo bodo te splošne izredne razmere ustvarile in širile.
Da bi iz vseh src prišla na dan pristna ljubezen
Zahvaljujemo se junaškim ljudem, katerih ljubezen in pogum sta že postala vir ozdravljenja in upanja v teh zadnjih tednih. Strokovnjaki pravijo, da si moramo umivati roke, da bi preprečili okužbo z virusom in njegovo širjenje. Med sojenjem Jezusu je Poncij Pilat »vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: "Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!"« (Mt 27,24). Umivati si moramo roke, vendar ne tako, kot je storil Pilat. Ne smemo si pilatovsko umiti rok pred odgovornostjo do ubogih, ostarelih, brezposelnih, beguncev, brezdomcev, zdravstvenih delavcev, vseh oseb, stvarstva in prihodnjih generacij. Prosimo, v moči Svetega Duha, da bi mogla pri soočanju z izrednimi razmerami iz vseh človeških src priti na dan pristna ljubezen.
