Msgr. Paolo Bizzeti Msgr. Paolo Bizzeti 

Msgr. Bizzeti o Turčiji, Siriji in srečanju v Bariju

Med škofi, ki so od 19. do 23. februarja v Bariju zbrani na srečanju o Sredozemlju kot meji miru, je tudi msgr. Paolo Bizzeti, apostolski vikar v Anatoliji. Pred tem je imel predavanje na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu, ki je organiziral študijski dan, posvečen Turčiji. V pogovoru za Radio Vatikan je povedal več o situaciji v tej državi, kjer opravlja svoje poslanstvo zadnjih pet let, ter o pričakovanjih glede srečanja v Bariju.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan         

Simpozij o Turčiji, kompleksna situacija

Najprej je spregovoril o ciljih simpozija o Turčiji, ki sta ga organizirala Papeški vzhodni inštitut in združenje Prijatelji za Bližnji vzhod: »Glede na to, da letos mineva deset let od smrti msgr. Padoveseja, smo želeli ponovno začeti s simpoziji, ki so potekali v Turčiji, v Tarzu in Efezu, in usmeriti pozornost vseh, tudi znotraj Cerkve, na to deželo, ki je zelo pomembna ne le zaradi svoje starodavne preteklosti, ampak tudi danes za življenje sveta, za življenje Cerkve. Študijski dan smo pripravili zato, da bi se razumelo, da Turčija ni zgolj dežela svetih krajev iz preteklosti, ampak je zelo zanimiva tudi danes zaradi tega, kar se postopoma odkriva in zaradi problematik, ki so v igri. Menim, da v Evropi in v zahodnem svetu v splošnem glede Turčije krožijo zelo poenostavljeni slogani. Vendar pa je stvarnost zelo kompleksna, gre za zelo zanimiv mozaik, z mnogimi različnimi vidiki. Na nek način gre za središče sveta, kjer se križajo verske, družbene, politične in geostrateške problematike, ki se jih ne bi smelo podcenjevati.«

Kaj danes potrebuje Cerkev v Turčiji?

»Cerkev v Turčiji danes potrebuje pastoralne delavce, saj imamo veliko beguncev, ki so kristjani – iz Sirije, Iraka, Afganistana, Irana. Gre za osebe, ki so resnično izgubile vse, da bi bile zveste Kristusu, svoji veri, in nimamo dovolj duhovnikov in redovnic; obstajajo težave z vidika organizacije. Ni mogoče zgraditi kapele, kulturnega centra, prostorov za srečanja. Mislim, da je v tem trenutku prav tako pomembno, da nekateri ljudje študirajo tudi o Turčiji in njenih tradicijah.«

Situacija v Siriji

Msgr. Bizzeti je nato odgovoril na vprašanje, kako pred začetkom srečanja v Bariju vidi situacijo v Siriji: »Tragedija v Siriji ima nepredstavljive razsežnosti. Zelo sem žalosten, ko vidim, da je iz medijske in politične pozornosti skoraj izginila drama teh sto tisočev oseb, ki morajo še vedno pozimi živeti pod drevesi, s smrtjo otrok, ostarelih, bolnih oseb. Gre za morijo, katere razlog je dejstvo, da velike sile v Siriji igrajo zelo umazano igro za prevlado na tem področju, z vsemi interesi, ki so povezani med seboj, kot npr. trgovina z orožjem. Situacija Sirije je emblematična in kaže tudi na šibkost Evrope, ki ni sposobna zavzeti odločnega stališča, kar vidimo tudi pri dogajanju v Libiji. Menim, da je v vsem tem Cerkev poklicana imeti preroški glas – ne le s tem, da spominja na osnovna načela, ampak tudi s tem, da spominja kristjane na resnejše in dejavnejše prizadevanje, saj je sramotno, da kristjani na zahodu in v Evropi ne želijo niti slišati govoriti o tem, kaj doživljajo njihovi bratje in sestre v teh regijah, ki se nahajajo v resnično izredno bolečih situacijah.«

Pričakovanja glede srečanja v Bariju

V nadaljevanju intervjuja je apostolski vikar v Anatoliji spregovoril o pričakovanjih srečanja škofov, ki se je danes pričelo v Bariju: »Menim, da se je potrebno zahvaliti tistemu, ki je dal pobudo za ta dogodek, ki ima svojo izvirnost. Gre za srečanje različnih svetov in že to je samo v sebi pomenljivo. Upam, da se bo po tem srečanju povečala tudi pozornost Cerkve na sredozemsko območje, da bi mogla prispevati svoj delež  pri tem, da Sredozemlje ne bi bilo kraj smrti, ampak – kakor je bilo stoletja – kraj srečanja, kultur, verstev, občutljivosti. Gre za jezero, ki je skupno judovstvu, krščanstvu in islamu. Skupno civilizacijam, ki imajo tisočletno zgodovino. Gotovo je zelo pomembno in zanimivo ovrednotiti Sredozemlje. Potem pa je potrebno preiti tudi na dejaven načrt in ne ostajati zgolj pri konferencah in srečanjih.«

Sanje: mednarodna gimnazija, različni jeziki in vere

»Sam na primer sanjam, da bi ustanovili mednarodno gimnazijo, kjer bi se mladi lahko učili vsaj enega jezika drugih ljudstev in vsaj o enem izmed drugih verstev. Danes je zelo veliko nevednosti in le če se bomo spoznavali, študirali in rasli skupaj, bomo lahko imeli resnične voditelje miru.«  

Podpirati osebe, ki si prizadevajo za dialog

Pomenljivo je, da tokratno srečanje v Bariju poteka dobro leto po podpisu Dokumenta o človeškem bratstvu: »Obstaja del krščanskega sveta, ki si želi dialoga in poznavanja ter del muslimanskega sveta, ki želi isto. Utrditi in podpirati moramo te osebe, ki želijo srečevati, spoznavati in spoštovati druga drugo, saj sta v nasprotnem primeru neizogibna zapiranje in fundamentalizem, z vsemi strašnimi posledicami, ki jih to prinaša.«

Prisluhni prispevku
Sreda, 19. februar 2020, 12:20