Škofje koordinacijske skupine za Sveto deželo na tradicionalnem romanju
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Tokrat je organizacijo romanja prevzela Škofovska konferenca Anglije in Walesa. Škofje stanujejo v Ramali, kjer so obiskali šole in župnije. V Gazi so obhajali sveto mašo s katoliško skupnostjo, ki šteje 117 vernikov (izmed 1000 kristjanov od skupno dveh milijonov prebivalcev) ter obiskali hišo, v kateri misijonarke ljubezni skrbijo za ostarele in osebe s posebnimi potrebami. Obisk na območju Gaze je še bolj pomenljiv tudi zaradi dejstva, da Izrael ni izdal veliko božičnih dovoljenj lokalnim kristjanom, ki tako niso mogli iti v Betlehem in Zahodni breg.
Škofje bodo nato odšli v Jeruzalem, kjer se bodo srečali z mladimi, z lokalnimi skupnostmi, nadškofom Pierbattisto Pizzaballo, apostolskim administratorjem latinskega patriarhata v Jeruzalemu, ter z apostolskim nuncijem v Izraelu, msgr. Leopoldom Girellijem. Na programu je tudi obisk pri sestrah kombonijankah v Betaniji, ki od leta 1966 nudijo pomoč in podporo družinam v težavah ter prebivalcem, ki so zaradi situacije na Bližnjem vzhodu najbolj ogroženi.
Kot je v intervjuju za agencijo Sir povedal msgr. Rodolfo Cetoloni, škof Grosseta in predstavnik Italije na letošnjem romanju škofov, je romanje v Sveto deželo povabilo, da bi s pozornostjo gledali na vse to, kar se dogaja v sosednjih državah. Napetosti, ki se čutijo tudi v Sveti deželi, po njegovih besedah spodbujajo škofe koordinacijske skupine, da bi gojili vedno več upanja tudi v majhnih dejanjih do oseb.
Škof Cetoloni je dodal, da je v središču letošnjega programa srečanje z mladimi ter spoznavanje različnih vzgojnih in šolskih stvarnosti v Gazi, Betaniji, Ramali in Jeruzalemu. Po njegovih besedah »kot Cerkev in krščanska skupnost nimamo drugih poti kot sta vzgoja in formacija za strpnost in srečanje, kar je mogoče tudi preko prisotnosti in bližine osebam. Prednostna naloga je pomagati mladim, da bi razmišljali drugače kot svet, ki je poln napetosti in nasilja«.
Tradicionalni solidarnostni obisk škofov v Sveti deželi je vedno v znamenju molitve – tudi skupaj s tamkajšnjimi prebivalci – ter romanja, ki prav tako vključuje mnoga srečanja s cerkvenimi in političnimi stvarnostmi. Škofje imajo poleg tega nalogo, da v svojih državah spodbujajo romanja v Sveto deželo ter vlade, diplomate, veleposlaništva in medije seznanijo s situacijo ter z življenjskimi pogoji tamkajšnjih kristjanov. Poleg tega želijo lokalnim skupnostim izkazati bližino vesoljne Cerkve, da se ne bi čutile zapuščene.
