Ob obisku ad limina: Benedikt XVI. in Frančišek v ZDA

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Papež Benedikt XVI.: april 2008

Papež Benedikt XVI. je Združene države Amerike obiskal v okviru svojega osmega mednarodnega apostolskega potovanja, ki je potekalo od 15. do 21. aprila 2008. Kot je sam dejal med pozdravom novinarjev, je imelo le-to dva cilja: prvi je bil obiskati Cerkev v ZDA, ki je obhajala 200-letnico, odkar je bila škofija Baltimora povzdignjena v metropolijo in so hkrati nastale štiri nove škofije. Poleg tega je bil poudarjen tudi ekumenski in medverski vidik – sveti oče se je med drugim v sinagogi srečal z judi na predvečer pred njihovim praznikom pashe. Drugi cilj pa je bil obisk sedeža Organizacije združenih narodov ob 60-letnici Splošne deklaracije človekovih pravic. Papež Benedikt XVI. se je med potovanjem srečal tudi z nekaterimi žrtvami spolnih zlorab s strani klera.

Obisk na sedežu OZN

Predstavnikom držav članic OZN je sveti oče spregovoril o vlogi te svetovne organizacije ter o Splošni deklaraciji človekovih pravic. Poudaril je predvsem pomen človekovega dostojanstva, med pravicami pa posebej versko svobodo. »Kadar so pravice predstavljene zgolj z vidika legalnosti, obstaja nevarnost, da le-te postanejo šibki predlogi, ki so ločeni od etične in razumske razsežnosti, kar je njihov temelj in namen. Splošna deklaracija pa je okrepila prepričanje, da je spoštovanje človekovih pravic utemeljeno predvsem v nespremenljivi pravičnosti, na kateri temelji tudi obvezujoča moč mednarodnih deklaracij. […] priznavanje transcendentalne vrednosti vsakega moškega in ženske spodbuja spreobrnjenje srca, ki vodi k prizadevanju, da bi se zoperstavili nasilju, terorizmu in vojni ter pospeševali pravičnost in mir.« Svoj govor na sedežu Združenih narodov v New Yorku je papež Benedikt XVI. sklenil s pozdravom v sedmih uradnih jezikih te organizacije, v katerem je vsem zaželel: »Mir in blaginjo z Božjo pomočjo!«

Papež Frančišek: september 2015

Papež Frančišek pa se je v Združene države Amerike odpravil konec septembra 2015, ko je v Filadelfiji potekal Svetovni dan družin. Med pomembnejšimi dogodki tega apostolskega potovanja sta bila tudi govora svetega očeta v ameriškem kongresu ter na sedežu Organizacije združenih narodov, ki je obhajala 70-letnico delovanja.

Prvi papež, ki je nagovoril ameriški kongres

Papež Frančišek je 24. septembra nagovoril ameriški kongres kot prvi papež v zgodovini. Spregovoril je o pomenu dialoga, politične odgovornosti ter skupnega sodelovanja ter poudaril teme kot so tujci, priseljenci in begunci in boj proti revščini. Pozval je k ukinitvi smrtne kazni, načel pa tudi vprašanje trgovine z orožjem. Papežev govor so kongresniki večkrat prekinili s ploskanjem. »Naši napori morajo meriti na obnavljanje miru, popravljanje napak, izpolnjevanje obveznosti in s tem pospeševanje blagostanja posameznikov in narodov. Naprej moramo iti skupaj, kot eno, v enem obnovljenem duhu bratstva in solidarnosti, z velikodušnim sodelovanjem za skupno dobro.« Sveti oče je želel predstaviti bogastvo kulturne in duhovne dediščine ameriškega naroda in spomnil na štiri »velike Američane«, ki so kljub zgodovinski kompleksnosti in človeški slabotnosti znali s trdim delom in osebno žrtvijo graditi boljšo prihodnost: Abrahama Lincolna, Martina Luthra Kinga, Dorothy Day in Thomasa Mertona. Svoj nagovor je sklenil z besedami: »Moja želja je, da bi se ta duh še naprej razvijal in rasel, tako da bi kar največ mladih lahko podedovalo in prebivalo v deželi, ki je toliko oseb navdihnila, da so sanjale. Bog blagoslovi Ameriko!«

Sedež OZN ob 70-letnici delovanja

Na sedežu Organizacije združenih narodov naslednji dan pa je papež Frančišek spregovoril o temah kot so vladavina prava in pravičnost, problematika izključenih in revnih ter konfliktne in vojne razmere po svetu. Ponovno je obsodil trgovino z orožjem in jedrsko oboroževanje, spregovoril pa je tudi o varovanju okolja ter pozval k moralnosti človeka in k bratstvu. Svoj govor je sklenil z naslednjimi besedami: »Zagotavljam vam svojo podporo in molitev ter podporo in molitev vseh vernikov katoliške Cerkve, da bi ta institucija, vse njene države članice in vsak zaposlen vedno učinkovito služili človeštvu, služili v spoštovanju različnosti, in bi za skupno dobro znali povečati dobro vsakega naroda in vsakega državljana.«