Apostolski nuncij Gugerotti božič obhajal z verniki na konfliktnem ozemlju v Ukrajini

Andreja Červek – Vatikan

Majhna krščanska skupnost v krajema Donetsk in Lugansk se nahaja na območju Ukrajine, kjer državne oblasti nimajo kontrole. Tukaj je v konfliktu, ki traja že več kot pet let, življenje izgubilo trinajst tisoč oseb, danes pa prebivalci živijo v pomanjkanju, strahu, lakoti in s policijsko uro.

A sredi obupa je zaznati tudi upanje božiča, kot je za Vatican News zatrdil apostolski  nuncij v Ukrajini Claudio Gugerotti. Videl in dotaknil se gaje v nasmehih ljudi, v objemih otrok, v zelo preprostih, a izredno dragocenih darilih, v besedah neke gospe, ki mu je izročila pismo za papeža Frančiška. Gugerotti je božič obhajal ravno s to katoliško skupnostjo, pridružili pa so se ji tudi mnogi verniki iz malih vasi, kot je Stankhanov, ki je med vojaškimi operacijami najbolj trpela. »Že pet let je te razbohotene vojne, trinajst tisoč mrtvih in torej situacija velikega pomanjkanja, obupa in nezaupanja,« je dejal nuncij in izpostavil, da je obhajanje božiča »za katoliško skupnost bilo trenutek milosti«: »In to je bilo tudi zame, saj sem lahko prinesel papežev blagoslov. To je bila zanje temeljna stvar. Ganjenost, solze, objemi teh oseb so se me zelo dotaknili.«

Sredi ozračja, kjer se zdi, da ni več upanja, je po Gugerottijevih besedah bilo pomembno podeliti znamenje, da božič je in da je predvsem sredi težav. Kot je dejal, so zaradi policijske ure obhajali polnočnico ob 18. uri. Težko je kar koli kupiti in ni mogoče ohranjati božičnih navad. Težko je že narediti preprosto okrasitev, prižgati lučke. »Zdi se mi pomembno o tem pričevati današnjemu svetu, ki je pogostokrat potopljen v zunanja znamenja božiča, včasih nekoliko poganska, ki ne izražajo božičnega duha; ter spomniti, da so v Evropi še vedno osebe, ki živijo v teh razmerah, ki ne vedo, če bodo še naprej živele, ki morajo ure in ure čakati v vrsti za prestop meje, ki potem sploh ni meja ampak bojna črta – da bi dobile pokojnino, da bi se srečale z bližnjimi, dobile zdravila … Besede, ki jih je sveti oče namenil Ukrajini v svojem božičnem sporočilu, so zame zelo pomenljive, kajti lahko povem, kako so bile sprejete na drugi strani, pri osebah, ki so jim bile namenjene.«

Gugerotti je ponovno poudaril, da se vsakodnevno življenje odvija v skrajnih težavah. Nekateri celo živijo v podzemljih in nikoli ne pridejo ven zaradi strahu pred bombami in vojaki. Dela ni mogoče najti. Nimajo prave cerkve, ampak majhno kapelo. »A kar se me dotakne, je, da slišim reči: nimamo ničesar, živimo od dobrodelnosti, poskušamo pomagati drug drugemu in delimo to malo, kar imamo, vendar pa nam papež pošilja svojega predstavnika, da bi nam povedal, da ve, da smo živi, da nas ima rad in to nam je dovolj.«