Maria Emilia Riquelme Maria Emilia Riquelme 

V soboto v Granadi beatifikacija Marie Emilie Riquelme y Zayas

V soboto bo v španskem mestu Granada potekala beatifikacija Marie Emilie Riquelme y Zayas. Več o njenem življenju je v intervjuju za Radio Vatikan povedal kardinal Angelo Becciu, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Oče nasprotoval redovništvu

Njena družina je bila zelo verna, kmalu je začutila, da jo Bog kliče v redovništvo. Ko je to željo povedala svojemu očetu, ji je le-ta zelo nasprotoval, kot se je večkrat dogajalo v življenju mnogih svetnikov. »Ne le svetnikom! To se pogosto dogaja tudi v naših družinah. Nekatere družine so bile ponosne in zadovoljne, če je bil sin duhovnik, redovnice pa prav niso želeli. Zdelo se jim je, da bi bila to "dosmrtna obsodba". Potem pa so odkrili, da je bil edini izmed otrok, ki jim je ostajal vdan, tudi če je živel v samostanu, hči redovnica ali sin duhovnik. Ne čudi me, da se je isto zgodilo tudi v tej družini. Večkrat je namreč vera v naših družinah globoka, vendar pa ni vedno popolnoma sposobna sprejeti zahteve evangelija, ko pravi: "Kdor ne zapusti očeta in matere, ni mene vreden".«

Križ in bolečina lahko postaneta »prečiščeno zlato«

Že kot otrok je Maria Emilia dobro poznala pomen smrti. V družini sta se rodili dve sestrici, ki sta umrli le po nekaj dneh, ko je bilo Marii 7 let, je umrla tudi njena mama, ki je bila ponovno noseča. Brat Joaquin je umrl, ko je bil star le 17 let, leta 1866. Kljub temu je Maria Emilia ljubila križ in vse spodbujala, naj ga sprejmejo, saj je »zlato za dušo«. Kardinal Becciu je v nadaljevanju pogovora povedal, kaj je nova blažena s tem mislila: »Seveda, da človeka pretrese, ko vidi v eni družini toliko pogrebov. Takrat je bilo to bolj pogosto: smrtnost otrok je bila zelo visoka. Maria Emilia je dala zgled, slutila je, da imata križ in bolečina vrednost, če se ju sprejme z ljubeznijo. Tako se lahko spremenita v "prečiščeno zlato", v kolikor ju sprejmemo kot trenutke srečanja z Bogom ali kot trenutke, v katerih moraš odpreti svoje srce in ne dopustiti, da bi te zadušila bolečina.«

Smrt mame in videnje

Eden izmed ključnih trenutkov Mariinega življenja je bila smrt njene mame, tej pa je je sledilo videnje Marije z Jezusom v naročju. O njegovem pomenu je nadalje spregovoril prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov: »Videnja je potrebno vedno preveriti. Lahko gre za Božje darove, za darove tolažbe; sredi bolečine, sredi tega, da se ni odločila, da bi se posvetila Bogu – je mogoče, da ji je Gospod želel izkazati skoraj znamenje svoje prisotnosti in ji reči "Pojdi naprej".«

Nova kongregacija. Bodite vesele in ljubite Boga

Ko je na koncu le odgovorila na klic v redovništvo, je ustanovila novo kongregacijo: sestre misijonarke Presvetega Zakramenta in Brezmadežne Marije. Novinke je učila, naj bodo vesele ter naj zelo ljubijo Boga. »To je lepa popotnica, veselje bi moralo biti znamenje tega, da je tvoja duša v miru, da je tvoja duša v občestvu z Bogom, saj od Boga prihaja veselje, vedrina, saj vem, da me kljub vsemu Bog vodi naprej, Bog je tisti, ki me drži v rokah. Zanimivo je videti, kako je veselje tudi vodilna misel papeža Frančiška, ki jo postavi v središče evangelija v Veselju evangelija, v središče družine v apostolski spodbudi Radost ljubezni, stvarstva v okrožnici Laudato si' ter svetosti v apostolski spodbudi Veselite in radujte se. Vodilna misel je torej veselje, saj če kristjan prinaša žalost, nekaj ni prav.«

»Ne želim biti sveta sama«

Ob koncu intervjuja pa je kardinal Becciu povedal, kakšen pomen imajo besede nove blažene – »Ne želim biti sveta sama« – za njene sosestre in vse nas: »To znamenje vidim kot sodobno, saj danes vstopamo v miselnost duhovnega krščanskega življenja, ki je v znamenju občestva: delovati moramo skupaj, ne več sami, sveti moramo postati skupaj; pokazati moramo obličje skupnosti krščanskega življenja. Koncil nam je odprl oči: krščanstva ne živimo več sami. Krščanstva ne moremo razumevati zgolj kot pot posameznika, ampak kot pot skupnosti, ljudstva: Božjega ljudstva. Svojega življenja ne bi smeli več živeti sami, ampak skupaj. S tem, ko je sestram govorila, da ne želi biti sveta sama, jim je želela reči: "Imejte se rade med seboj. Morate hoditi, morate biti znamenje občestva in živete dejavne ljubezni. Bodite svete skupaj, ne same"«.

Prisluhni prispevku
Sreda, 6. november 2019, 14:27